Jedro

Čeprav je dokazno breme pri tožbi po določbi 399. člena ZGD-1 na toženi stranki, pa ni dvoma, da lahko druga stranka vedno predlaga nasprotni dokaz, npr. postavitev izvedenca.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je v tožbi za izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička navedla, da naj bi skupščina tožene stranke dne 21. 8. 2015 sprejela sklep, da bilančni dobiček na dan 31. 12. 2014 znaša 1.318.241,00 EUR in se ne razdeli. Zatrjuje, da naj okoliščine, v katerih tožena stranka posluje, ne bi bile take, da bi bilo nujno, da se delničarjem bilančni dobiček najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala (385.158,48 EUR) ne deli.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke za spremembo sklepa skupščine tožene stranke z dne 21. 8. 2015 o nerazdelitvi bilančnega dobička ter podrejeni tožbeni zahtevek za razveljavitev tega sklepa skupščine tožene stranke (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 3.453,22 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe (II. točka izreka), tožena stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (III. točka izreka). V zvezi z razlogom reprogramiranja finančnih obveznosti tožene stranke je presodilo, da okoliščine, v katerih tožena stranka posluje, zadoščajo za zaključek o nujnosti nedelitve bilančnega dobička.

4. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožeča stranka (d. d.) je imetnica 49.469 delnic tožene stranke (d. d.), kar predstavlja 21,57-odstotni delež v osnovnem kapitalu tožene stranke.

- Tožena stranka ima zadnja tri leta likvidnostne težave, ki se izražajo v zamudi s plačili dobaviteljem, pri čemer je teh na dan 31. 12. 2014 v višini okoli 2,5 milijona EUR. Njene kratkoročne obveznosti so precej večje od dolgoročnih obveznosti. V finančnih težavah je v tolikšni meri, da je morala pristopiti k reprogramu svojih obveznosti do bank upnic. Soglasje nadzornega sveta tožene stranke k pogajanjem uprave z bankami upnicami Skupine P. je bilo dano 17. 7. 2015, pooblastilo nadzornega sveta, da naj predsednik uprave podpiše krovno pogodbo o finančnem prestrukturiranju pa je bilo dano 25. 9. 2015. - V revizorjevem poročilu z dne 30. 6. 2015 je pod poglavjem „Delujoče podjetje“ navedeno: „Priloženi računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba nadaljevala kot delujoče podjetje. Opozarjamo na pojasnilo 6.1. „Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov“ v računovodskem delu letnega poročila družbe, kjer je pojasnjeno, da družba na dan 31. 12. 2014 izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi v višini 10.825 tisoč EUR. Družbe v skupini A. so v letu 2015 pristopile k dogovarjanju z bankami glede reprogramiranja finančnih obveznosti. Plani poslovodstva so razkriti v pojasnilu 6.1. V primeru, da z bankami ne bi bil dosežen ustrezen reprogram dolga, bi se lahko pojavil dvom v sposobnost družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje. Računovodski izkazi ne vsebujejo morebitnih popravkov, ki bi utegnili biti posledica te negotovosti.“ Uporabljeni predpisi

7. V skladu z določbo prvega odstavka 399. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje.

Presoja sodišča druge stopnje

8. Sodišče druge stopnje je pritrdilo sodišču prve stopnje, da je bil sklep skupščine tožene stranke z dne 21. 8. 2015 o nerazdelitvi bilančnega dobička v višini 4 % osnovnega kapitala nujen glede na okoliščine, v katerih tožena stranka posluje, oziroma glede na objektivno izkazano finančno stanje tožene stranke. Neugodno razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi obveznostmi je povzročilo, da je bila tožena stranka primorana sprejeti reprogram obveznosti. Brez reprograma obveznosti z bankama upnicama bi se lahko pojavil dvom v sposobnost družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje. Nemoteno financiranje je bilo za nadaljnje poslovanje tožene stranke odločilen pogoj; sicer bi lahko nastopile motnje in težave pri financiranju tožene stranke. Sicer temeljna pravica delničarja do delitve bilančnega dobička ne more tako globoko posegati v poslovanje tožene stranke, da bi lahko poglobila sicer že obstoječe težave v finančnem poslovanju tožene stranke.

Revizijske navedbe

9. Tožeča stranka v reviziji sodišču druge stopnje očita, da se ni opredelilo do določenih pritožbenih navedb oziroma da sodbe sodišča prve stopnje ni preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov. Sodba sodišča druge stopnje naj bi imela tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih naj je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Očita tudi zmotno uporabo materialnega prava.

Presoja utemeljenosti revizije

10. Revizija je utemeljena.

11. V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje presoditi (le tiste) navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Okoliščina, da se sodišče druge stopnje do določenih pritožbenih navedb (npr. v zvezi s premoženjem tožene stranke - 4.1. točka revizije) ni opredelilo, ker z njegovega materialnopravnega stališča niso bile odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, še ne omogoča zaključka, da sodišče druge stopnje prvostopenjske sodbe ni preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov oziroma da ima sodba sodišča druge stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Očitek kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP oziroma iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni utemeljen. Da je sodbo sodišča druge stopnje mogoče preizkusiti, je razvidno tudi iz nadaljevanja obrazložitve te sodbe.

12. Prav tako ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neopredelitve sodišča druge stopnje do pritožbenih navedb v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom za razveljavitev sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička. V prvem odstavku 399. člena ZGD-1 sta določena dva izpodbojna razloga: splošen izpodbojni razlog (nasprotje z zakonom ali statutom) in poseben izpodbojni razlog (neutemeljena nedelitev bilančnega dobička najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala). Iz pritožbenih navedb v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom izhaja, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala zgolj obstoj posebnega izpodbojnega razloga. Sodišče druge stopnje se je do tega izpodbojnega razloga opredelilo; presodilo je, da ni podan. Ob takšnih trditvah tožeče stranke in ob takšnem materialnopravnem stališču sodišča druge stopnje opredelitev slednjega do vprašanja posledic izpodbojnega sklepa skupščine (tožeča stranka je v pritožbi razlikovala med spremembo in razveljavitvijo sklepa) ne bi bila odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP). Sodišču druge stopnje se zato do pritožbenega očitka v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom za razveljavitev sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička ni bilo treba posebej ali dodatno opredeliti.

13. Utemeljen pa je revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neopredelitve sodišča druge stopnje do pritožbene navedbe v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca. V primeru tožbe za izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička mora nujnost njegove nedelitve v višini 4 % osnovnega kapitala utemeljiti in okoliščine, ki so podlaga za takšno trditev, dokazati družba.(1) Sodišče druge stopnje je bilo mnenja, da je tožena stranka takšne okoliščine dokazala in da te zadoščajo za sklep o nujnosti nedelitve bilančnega dobička. Čeprav je dokazno breme pri tožbi po določbi 399. člena ZGD-1 na toženi stranki, pa ni dvoma, da lahko druga stranka vedno predlaga nasprotni dokaz, npr. postavitev izvedenca. Sodišče druge stopnje bi moralo odgovoriti na pritožbene navedbe v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca, saj bi morebitna nedopustna zavrnitev dokaznega predloga pomenila kršitev pravice do izjave v postopku. Ker se do teh pritožbenih navedb ni opredelilo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Odločitev o reviziji

14. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o reviziji.

15. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje, je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (I. točka izreka, prvi odstavek 379. člena ZPP).

16. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

(1) Glej sodbo VS RS III Ips 14/2009 z dne 20. 12. 2011, 11. točka obrazložitve.