Jedro

Zemljiškoknjižnega dovolila ni enačiti s soglasjem, ki ga izda imetnik vknjižene pravice prepovedi obremenitve in odtujitve, da ta prepoved ni ovira za nadaljnji vpis v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljenega zavrnilo ugovor predlagateljice in v celoti vzdržalo v veljavi zemljiškoknjižni sklep referentke, Dn. št. X/Y, z dne 13.7.2004. Zoper sklep se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da dovoli vpis in hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve predloga. Navaja, da je bilo postopanje zemljiškoknjižne referentke napačno, v kolikor je postopala po sedaj veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ta zemljiškoknjižni postopek je namreč bil pričet, ko je še veljal prej veljavni Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) in je predlagateljica še v času veljavnosti prej veljavnega ZZK na poziv sodišča dopolnila svoj zemljiškoknjižni predlog tako, da je bil popoln. Ker je referentka odločala o zemljiškoknjižnem predlogu, ko je že pričel veljati ZZK-1, bi morala predlagateljico skladno 146. členu opozoriti na posledice zaradi nepopolnosti njenega predloga po določbah ZZK-1, česar ni storila. Zato je referentka zmotno uporabila materialno pravo, ko je vsebinsko zavrnila predlagateljičin zemljiškoknjižni predlog. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo tudi s tem, ko je izenačilo zahtevano soglasje V.S., v korist katere je v zemljiški knjigi vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin, z zemljiškoknjižnim dovolilom. S predlaganim vpisom lastninske pravice se namreč ne bi poseglo v pravico V.S. tako, da bi njena pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve prenehala, bila prenesena ali spremenjena. Predložitev listine o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis ureja 3. odst. 47. člena ZZK-1 in to določilo ne določa, da mora biti podpis na soglasju overjen pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožbeni navedbi, da ne gre med sabo enačiti zemljiškoknjižnega dovolila (intabulacijska klavzula) in listine o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, ki mora biti priložena predlogu za vpis, da vknjižena prepoved ni ovira za vpis v zemljiški knjigi.

Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč v definiciji 23. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. To pomeni, da je to izjava, ki jo poda dotedanji imetnik pravice, glede katere se predlaga nov vpis v zemljiški knjigi, s katerim se njegova pravica prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha. Soglasje imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve pa je listina, ki jo skladno 3. odst. 47. člena ZZK-1 izda imetnik te pravice, vse z namenom, da ta prepoved ni ovira za predlagani nadaljnji vpis v zemljiški knjigi pri vknjiženi pravici. Ker se s predlaganim zemljiškoknjižnim predlogom, za katerega je pogoj izdano soglasje imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, v pravico prepovedi odtujitve in obremenitve ne posega (prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha), ampak ta ostaja še naprej na isti nepremičnini v isti obliki, tega soglasja ni šteti za zemljiškoknjižno dovolilo v smislu 23. člena SPZ.

Določba 1. točke 3. odst. 149. člena ZZK-1, ki je bila podlaga za zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga predlagateljice, se nanaša le na zemljiškoknjižno dovolilo, konkrektno na njegovo overitev in ga glede na zgoraj navedeno ni možno smiselno uporabiti tudi za soglasje po 3. ost. 47. člena ZZK-1, in ker za to soglasje ni predpisan pogoj za njegovo overitev pred pričetkom zemljiškoknjižnega postopka, kot to velja za zemljiškoknjižno dovolilo, je sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa zmotno uporabilo določbo 3. točke 1. odst. 149. člena ZZK-1, posledično čemur je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice ugodilo, izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice razveljavilo in ji zadevo vrnilo v novo odločanje (5. odst. 161. člena ZZK-1).