Jedro

Dokazno breme, da gre za fiktivno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo, je na tožeči stranki. Tožnik tega dokaznega bremena ni zmogel, tako da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek glede ničnosti pogodbe.

Tožba za vrnitev darila je izpodbojna tožba, saj je pravica nujnega dediča zahtevati vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo samo dajatvenemu zahtevku, zavrnilo pa oblikovalni del zahtevka, je napačno uporabilo materialno pravo.

Materialnopravna podlaga za izračun nujnega deleža in razpoložljivega dela je določba 28. člena ZD, v kateri je določeno, na kakšen način se ugotovi vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi eventuelno tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču. Od te vrednosti je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in ocenitev zapuščine in pogrebne stroške. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik dal na kakršenkoli način tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič.

Pogoj, da pride do vračanja daril v zapuščino, je, da mora biti nujni delež prikrajšan, torej, da je zapustnik za časa življenja razpolagal tako, da je posegel v nerazpoložljivi del zapuščine.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se v točki V./3 ter pritožbi tretjetoženca pa se v celoti ugodi in se v točki IV. izreka izpodbijana sodba ter odločitev o pravdnih stroških ter sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper začasno odredbo razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka III. in V./2. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje odločilo: Dopusti se sprememba tožbe, kot je postavljena v vlogi z dne 18. 10. 2013 in popravljena dne 10. 3. 2014. Zaradi umika dela tožbenega zahtevka, da se vrnejo v zapuščino po pok. M. J. nepremičnine do 1/10 parc. št. 000 k. o. X (ID 000 in 1/30 parc. št. 001 k. o. X (ID 001), se v tem delu pravdni postopek ustavi.

Ugotovi se, da obstoji terjatev pok. M. J. do tretjega toženca J. J. v znesku 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7. 2. 2011 dalje do plačila ter ta terjatev spada v zapuščino po pok. M. J. Kar zahteva tožeča stranka glede denarnega zahtevka več ali drugače (za 15.000,00 EUR) se zavrne.

V zapuščino po pok. M. J. se vrne: - 1/10 nepremičnine parc. št. 000 k. o. Y (ID 000), - 1/10 nepremičnine parc. št. 001 k. o. Y (ID 000), - 1/20 nepremičnine parc. št. 002 k. o. Y (ID 000), - 1/20 nepremičnine parc. št. 003 k. o. Y (ID 000), - 1/10 nepremičnine parc. št. 004 k. o. Y (ID 000).

Zavrne se preostali del tožbenega zahtevka, ki se glasi: „1a. Ugotovi se, da predstavljajo skupno premoženje prve toženke in pokojnega M. J., roj. ..., umrlega ..., nazadnje stan. ...: - denarna sredstva, v višini 100.000,00 EUR, ki jih je imela na transakcijskih računih pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji, na dan smrti zapustnika, dne 7. 2. 2011, na svoje ime vpisanih prva toženka, - vrednostni papirji, vpisani na ime prve toženke na dan 7. 2. 2011, kot izhaja iz podatkov centralnega registra o nematerializiranih vrednostnih papirjih pri Klirinško depotni družbi d.d. 1b. V zapuščino po pok. M. J., roj. ..., umrlem ..., nazadnje stan. ..., spadajo: - ½ denarnih sredstev, ki jih je imela na transakcijskih računih pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji na dan smrti zapustnika dne 7. 2. 2011, na svoje ime vpisanih prva toženka, to je 50.000,00 EUR,- ½ vrednostnih papirjev, vpisani na ime prve toženke na dan 7. 2. 2011, kot izhaja iz podatkov centralnega registra o nematerializiranih vrednostnih papirjih pri Klirinško depotni družbi d.d. 2. Ugotovi se, da je pogodba o priznanju lastninske pravice, prodajna pogodba in pogodba o ustanovitvi služnostne pravice, sklenjena v notarskem zapisu SV 58/2009 z dne 24. 2. 2009, v delu, s katerim je zapustnik M. J. na drugega toženca J. K. prenesel svoj lastninski delež do ½ na nepremičnini parc. št. 000 k. o. Z (ID 000) nična in v tem delu prikriva darilno pogodb. Navedena darilna pogodba proti tožniku mld. D. J. nima pravnega učinka glede 1/20 nepremičnine parc. št. 000 k. o. Z (ID 000) vrne v zapuščino po pok. M. J. 3. Darilna pogodba, ki sta jo dne 29. 6. 2007 sklenila pok. M. J. in tretji toženec J. J. proti tožniku mld. D. J. nima pravnega učinka glede: - 1/10 nepremičnine parc. št. 000 k. o. Y (ID 000), - 1/10 nepremičnine parc. št. 001 k. o. Y (ID 000), - 1/20 nepremičnine parc. št. 002 k. o. Y (ID 000), - 1/20 nepremičnine parc. št. 003 k. o. Y (ID 000), - 1/10 nepremičnine parc. št. 004 k. o. Y (ID 000).

Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Darilna pogodba, ki sta jo sklenila M. J. in četrta toženka N. P. proti tožniku mld. D. J. nima pravnega učinka glede: - 1/10 nepremičnine parc. št. 000 k. o. L., - 1/10 nepremičnine parc. št. 001 k. o. L., - 1/10 nepremičnine parc. št. 003 k. o. L., in se - 1/10 nepremičnine parc. št. 000 k. o. L., - 1/10 nepremičnine parc. št. 001 k. o. L., - 1/10 nepremičnine parc. št. 003 k. o. L., vrne v zapuščino po pok. M. J.“ Tožeči stranki je naložilo, da je prvim trem tožencem dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 1.793,56 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. S posebnim sklepom je zavrnilo ugovor tožencev zoper izdano začasno odredbo.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje tožeča stranka in tretjetožena stranka, ki v pritožbah predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njunima pritožbama ter v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma zavrne tožbeni zahtevek v celoti, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Tretjetoženec v pritožbi navaja, da je že v odgovoru na tožbo ugovarjala, da prikrajšanja nujnega deleža tožnika v tej pravdi ni mogoče ločeno obravnavati od druge zapuščine, katere obseg je sporen in v zvezi s tem opozori na spor glede terjatve v znesku 290.000,00 EUR, ki še teče. Tudi v primeru nespornih daril je treba upoštevati vlaganja, ki jih je v podarjeno nepremičnino vložil tretjetoženec ter upoštevati določbo 30. člena ZD. Odločitev v tej zadevi je preuranjena. Sodišče ni vpogledalo v zapuščinski spis, kar je imelo za posledico napačno materialnopravno izhodišče v tej pravdi. Po določbi 28. člena ZD se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi na natančno določen način, upoštevaje terjatve zapustnika ter dolgove, stroške ter vrednost vseh daril zakonitim dedičem. Sodba nima razlogov, ki bi kazali na to, da je sodišče ugotavljalo vrednost zapuščine in ne da bi izračunalo nujni in razpoložljivi delež. Druga podlaga za vrnitev darila v obsegu nujnega deleža v sodbi ni obrazložena. Darilo tretjemu tožencu ni bilo sporno v zapuščini. Prav tako ni razlogov, zakaj je pri nekaterih nepremičninah nujni delež tožnika 1/10, drugje pa 1/20. V sodbi je nasprotje med izrekom in razlogi, saj je odrejeno vračilo darila v višini nujnega deleža neupoštevano pa je vlaganje tretjega toženca. Tožba je nesklepčna, saj tožbena dejstva nimajo za posledico zahtevka, kakršnega je oblikovala tožeča stranka, čeprav na podlagi sklepa zapuščinskega sodišča, ki glede tega ne veže na strank ne sodišča. Vrednost vlaganj bi moralo sodišče ugotoviti s predlaganim izvedencem gradbene stroke. Napačna je odločitev o stroških in skupni določitvi spornega predmeta, ki ni 10.000,00 EUR, ampak 10 x večje.

3. Tožnik v pritožbi zoper zavrnilni del navaja, da bi morali priznati zahtevek toženke C. J. vsi dediči in priznanje tožencev ne zadostuje. Slednja bi morala zahtevek uveljavljati s tožbo. S tem, ko je sodišče zavrnilo oblikovani tožbeni zahtevek, je zmotno uporabilo materialno pravo. Nadalje očita sodišču prve stopnje, da je nekritično sledilo izpovedi tožencev, da je drugotoženec plačal hišo v V. in da je imel gotovino ter se v zvezi s tem ne ukvarja, kje je vsaj tisti del kupnine, ki naj bi ga od drugega toženca prejel pok. M. J. (82.500,00 EUR). Zgodba tožencev o tem je neprepričljiva, saj ne vsebuje nobene kritične ocene toženčevih prič.

4. Tretji toženec je odgovoril na pritožbo tožnika in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi v zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo tretji toženec navaja, da verjetnost terjatve ni izkazana, saj je tožba nesklepčna, saj je obseg zapuščine predmet ugotavljanja še v eni pravdi in zaradi tega ni mogoče presojati, ali je bil nujni delež prikrajšan, prav tako ni podan razlog nevarnosti.

5. Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba tretjetoženca pa utemeljena.

6. Sodba sodišča prve stopnje je pravnomočna v delu, v katerem je bil zavrnjen zahtevek zoper prvotoženko glede denarnih sredstev (točka V./1.a in 1b zahtevka) ter zahtevek zoper šestotoženo stranko (točka VI. Izreka).

O pritožbi tožnika: Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da tretjetoženec priznava posojilo v znesku 30.000,00 EUR in nadaljnje ugotovitve, da je bilo to posojilo dano iz skupnih denarnih sredstev zakoncev pok. zapustnika F. J. in prvotoženke C. J. in da to posojilo predstavlja skupno premoženje, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek nad polovico, to je 15.000,00 EUR. Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi morali tak zahtevek priznati vsi dediči ter da bi tak zahtevek prvotoženka lahko uveljavljala le z nasprotno tožbo.

7. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pod točko V/2 glede ničnosti pogodbe o priznanju lastninske pravice, prodajne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice sklenjena v notarskem zapisu SV 58/2009, ker da prikriva darilno pogodbo. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da je drugotoženec navedeno nepremičnino obnovil, jo z lastnimi sredstvi in s pomočjo posojenega denarja tudi odkupil od svojih staršev za 165.000,00 EUR, kar izhaja iz notarskega zapisa in potrdila o plačilu kupnine. Dokazno breme, da gre za fiktivno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo, je na tožeči stranki. Tožnik tega dokaznega bremena ni zmogel, tako, da je sodišče prve stopnje v tem delu pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tudi iz teh razlogov. Sicer pa z nasprotnimi pritožbenimi trditvami tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi in jo v celoti sprejema. Z nasprotnimi pritožbenimi trditvami tožeča stranka podaja svoje videnje dejstev in celotne zadeve. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke tudi v tem delu neutemeljena.

O pritožbi tretjetoženca (točka IV izreka) in pritožbi tožnika zoper V točko 3 izreka)

8. Tožnik s tožbo zahteva vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Tožba za vrnitev darila je izpodbojna tožba, saj je pravica nujnega dediča zahtevati vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo samo dajatvenemu zahtevku (točka IV. izreka), zavrnilo pa oblikovalni del zahtevka (točka V/3) je napačno uporabilo materialno pravo, vendar v konkretnem primeru ni pogojev za spremembo sodbe, temveč za razveljavitev, ker je utemeljena pritožba tretjetoženca zoper obsodilni del sodbe.

9. Materialnopravna podlaga za izračun nujnega deleža in razpoložljivega dela so, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, določbe 28. člena ZD, v katerem je določeno, na kakšen način se ugotovi vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi eventuelno tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču. Od te vrednosti je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in ocenitev zapuščine in pogrebne stroške. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik dal na kakršenkoli način tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Tretjetoženec je že v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da prikrajšanja nujnega deleža tožnika v tej pravdi ni mogoče ločeno obravnavati od druge zapuščine pok. M. J., tako kot terjatve zapustnika M. J. v znesku 229.000,00 EUR, o kateri teče pravda. Prav tako sodišče prve stopnje ni upoštevalo vlaganj tretjega toženca v sporno nepremičnino, čeprav je bil predlagan izvedenec gradbene stroke. Prav tako se sodišče prve stopnje, kot utemeljeno očita pritožba, ni opredelilo do ugovora, da se vrednost daril oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju daritve, kar vpliva na delež, ki se eventuelno vrača v zapuščino. Pogoj, da pride do vračanja daril v zapuščino je, da mora biti nujni delež prikrajšan, torej, da je zapustnik za časa življenja razpolagal tako, da je posegel v nerazpoložljivi del zapuščine. Ker se sodišče prve stopnje do ugovorov tožene stranke ni opredelilo, niti ni ugotavljalo, ali je bil nujni delež sploh prikrajšan na način, naveden v 28. členu ZD, niti ga sodišče ni ugotavljalo, je odločitev sodišča preuranjena oziroma se pravilnosti obrazložitve sodišča prve stopnje ne da preizkusiti in je bilo pritožbi obeh pravdnih strank v tem delu ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje (člen 354/1 in 355 ZPP).

10. V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje pribaviti zapuščinski spis po pok. F. J. oziroma ugotoviti, ali gre za zakonito ali oporočno dedovanje, ugotoviti obseg zapuščine, se opredeliti do ugovorov tretjetoženca, ki so predhodno navedeni, oceniti vrednost darila in vlaganja tretjega toženca, ki niso niti sporni, saj bo šele po taki dopolnitvi postopka mogoče ugotoviti, ali je sploh prikrajšan nujni delež tožnika.

O pritožbi zoper sklep

11. Iz povedanega je preuranjena odločitev o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo, saj je v tej fazi postopka odločitev o verjetnosti zahtevka preuranjena.

12. Izrek o stroških temelji na določbi 166. člena ZPP.