Jedro

Sodišče druge stopnje je prezrlo, da tožeča stranka ni zatrjevala le fiktivnosti (navideznosti oz. simuliranosti) sporne pogodbe, ki prikriva (disimulirano) darilno pogodbo, temveč je izrecno in posebej poudarjala še razlog delne neodplačnosti kupoprodajne pogodbe, torej prejem darila na drugi dejanski in pravni podlagi in sicer že zgolj zaradi prenizko določene cene in da je tudi zato posledično v tem delu pogodba predstavljala darilo, ki je prav tako podvrženo zakonskim pravilom vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja tožnikovega nujnega dednega deleža.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. O stroških revizijskega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, glede katerega je dopuščena revizija, zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba z dne 24. 2. 2009 v delu, s katerim je zapustnik M. J. na drugega toženca prenesel svoj polovični solastninski delež na nepremičnini parc. št. 194/72 k. o. ..., nična, in v tem delu prikriva darilno pogodbo, ta pa proti tožniku nima pravnega učinka glede 1/20 nepremičnine, ki se vrne v zapuščino po pokojnem M. J. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zoper navedeni del odločitve zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v istem obsegu potrdilo.

3. Revizijsko sodišče je s sklepom II DoR 288/2015 z dne 17. 12. 2015 dopustilo revizijo in sicer glede vprašanja procesne korektnosti opredelitve sodišč nižjih stopenj do trditev in dokaznih predlogov o delni neodplačnosti sporne pogodbe.

4. Zoper navedeni del sodbe sodišča druge stopnje tožnik vlaga dopuščeno revizijo. Uveljavlja bistveni kršitvi določb 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščema prve in druge stopnje in predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter izpodbijani odločbi druge stopnje in posledično prve stopnje v tem delu razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje glede omenjenega tožbenega zahtevka; zahteva tudi plačilo stroškov postopka v roku 15 dni od prejema odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do dne plačila, ali pa naj se stroške revizije šteje za nadaljnje stroške postopka. Poudarja, da je poleg fiktivnosti odplačne pogodbe izrecno navajal in uveljavljal tudi najmanj delno neodplačnost te sporne pogodbe, ker domnevno plačana vsota 165.000,00 EUR ni bila zadostna za nakup zapustnikove nepremičnine parc. št. 194/72 k. o. ... Uveljavljal je, da je bila vrednost hiše najmanj 500.000,00 EUR, v zvezi s tem pa je predlagal tudi izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje na te trditve ni odgovorilo in izvedenca ni postavilo. Zato ni bilo ugotovljeno, kolikšna je bila prava vrednost hiše, in v kakšnem znesku prenos lastnine zapustnika na drugega toženca vseeno predstavlja darilo. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je vrednost 165.000,00 EUR primerna in tudi ni moglo ugotoviti brez izvedbe dokaza z izvedencem gradbene stroke. Zakaj ni bil postavljen izvedenec, ni obrazloženo. Tožnik je v pritožbi z dne 15. 12. 2014 pod točko 26 in 27 izrecno uveljavljal te kršitve. Predvsem je njegove pritožbene navedbe v tem delu spregledalo tudi sodišče druge stopnje, saj se v izpodbijani sodbi z dne 8. 7. 2015 teh pritožbenih navedb ni obravnavalo in se do njih ni opredelilo. Očita absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitvi 22. in 23. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP. Stranki in vsakemu, ki ima stranki enak položaj, mora biti omogočeno, da navaja argumente in svoja stališča, da se o sporu izjavi, tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Enako kot drugi stranki mu mora biti zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter o rezultatih dokazovanja, kot tudi pravica, da je prisoten ob izvajanju dokaza. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost, ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Tega sodišči prve in druge stopnje nista storili. Šele s pomočjo izvedenca gradbene stroke bo mogoče oceniti pravo vrednost nepremičnine in posledično ugotoviti, v kolikšnem delu je vendarle bila hiša drugemu tožencu podarjena. Sodišče prve stopnje bi torej moralo tudi ob pogoju, da sprejme odplačno naravo sporne pogodbe, ugotavljati, ali zatrjevano plačilo dosega dejansko vrednost premoženja, ki ga je po pogodbi pridobil drugi toženec in šele potem bi lahko z gotovostjo ugotovilo, v kolikšnem delu hiša Martinova pot 13 vendarle predstavlja neodplačen prenos oziroma darilo, ki je podvrženo posebnim pravilom pri ugotavljanju zapustnikovega premoženja. Vsaj sodišče druge stopnje bi moralo ugotoviti kršitev sodišča prve stopnje in v tem delu zadevo vrniti pred sodišče prve stopnje. Še posebej, ker je sicer odločbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo, toda le glede tretjega toženca in je zadevo v tistem delu vrnilo v ponovni postopek.

5. Prva do tretje tožene stranke so odgovorile na revizijo in predlagajo njeno zavrnitev. Poudarjajo, da se je sodišče druge stopnje v zadostni meri opredelilo do pritožbenih navedb, ki so v navedeni smeri, ki je predmet revizije, zgolj pavšalne.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revident utemeljeno opozarja na zgoraj povzete procesne kršitve, ki jih je uveljavljal že v pritožbi, ko je naslavljal na sodbo sodišča prve stopnje podobne oziroma istovrstne očitke. Že sodišče prve stopnje ni presojalo njegovih trditev o tem, da predstavlja sporna pogodba vsaj delno neodplačno – darilno pogodbo zaradi nerealne – prenizke cene nepremičnine, ki jo je prejel dedič od zapustnika. Za oceno tega pravno pomembnega dejstva, bi moralo že sodišče prve stopnje postaviti izvedenca gradbene stroke, katerega pa je kot nepotrebnega zavrnilo zgolj na podlagi stereotipne in pavšalne floskule, da so že drugi dokazi zadostovali za presojo.

8. Sodišče druge stopnje pa se do omenjenih substanciranih pritožbenih trditev ni opredelilo oziroma nanje ni odgovorilo. Iz razlogov drugostopne sodbe je razvidno, da je natančne pritožbene očitke prezrlo. Ker pa gre za pravno pomembna dejstva, in sicer predvsem oceno, ali je zapustnik sklenil s tožencem delno neodplačen (mešani) pravni posel, je tudi obrazložitev sodišča druge stopnje, češ da pogodba ni fiktivna in da je glede te okoliščine dokazna ocena prvostopnega sodišča pravilna (primerjaj razloge drugostopne sodbe v drugem odstavku na šesti strani), procesno pomanjkljiva. Sodišče druge stopnje torej prav tako prezre, da tožeča stranka ni zatrjevala le fiktivnosti (navideznosti oz. simuliranosti) sporne pogodbe, ki prikriva (disimulirano) darilno pogodbo, temveč je izrecno in posebej poudarjala še razlog delne neodplačnosti kupoprodajne pogodbe (primerjaj predvsem peti odstavek na peti strani tožbe), torej prejem darila na drugi dejanski in pravni podlagi in sicer že zgolj zaradi prenizko določene cene (vrednost nepremičnine naj bi namreč potrditvah tožnika znašala 500.000,00 EUR, dogovorjena kupnina pa le 165.000,00 EUR), in da je tudi zato posledično v tem delu pogodba predstavljala darilo, ki je prav tako podvrženo zakonskim pravilom vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja tožnikovega nujnega dednega deleža. 9. Ker je do sedaj omenjeno prezrto oz. neodgovorjeno že v sodbi sodišča prve stopnje (ta se omeji na presojo fiktivnosti in se tudi v dokazni oceni ne ukvarja z vprašanjem ali plačilo kupnine ter vlaganja v nepremičnino toženca dosegajo zatrjevano realno vrednost nepremičnine v višini 500.000,00 EUR), kasneje pa v pritožbenem postopku te procesne pomanjkljivosti niso bile odpravljene, sta storjeni obe očitani procesni kršitvi. Tista iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato, ker je bila z neobravnavanjem pravno odločilnih okoliščin odtegnjena možnost obravnavanja tožnikovih trditev in predlaganega dokaza pred sodiščema prve in druge stopnje, tista iz 14. točke istega določila pa zato, ker nobena od sodb nima potrebnih razlogov o omenjenih odločilnih dejstvih in zavrnitvi predlaganega dokaza v navedenih smereh in je zato tudi onemogočen njun preizkus glede v reviziji odprtih vprašanj.

10. Ker so torej storjeni očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, je revizijsko sodišče ugodilo reviziji, razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

11. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje substancirano najprej obravnavati in odgovoriti na trditve in dokazne predloge, ki jih je v zvezi z vprašanjem delne neodplačnosti predmetne pogodbe izpostavil tožnik.

12. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP.