Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Nekatera od njih se ne nanašajo na vsebino zadeve, na preostala pa je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih določb, zato ta vprašanja niso pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Revident trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazal, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3259/2007-19(8204) z dne 14. 11. 2011. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil revidentov predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe istega organa, št. 06122-3259/2007-8204-3 z dne 26. 9. 2007. Revident je uveljavljal ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločba naj bi bila nična, ker jo je izdal gradbeni inšpektor, ki naj ne bi imel ustrezne izobrazbe. Prvostopenjski upravni organ je revidentov predlog zavrnil, ker ni podan uveljavljani niti kateri koli drug v prvem odstavku 279. člena ZUP določen ničnostni razlog. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-635/2011-12-06421133 z dne 20. 8. 2013, revidentovo pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(1) To pomeni, da je pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo sprejme v obravnavo, le tisto pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino konkretne zadeve in od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi ter je hkrati pomembno za enotno uporabo prava, njegov razvoj prek sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti. Taka je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 290/2009, X Ips 414/2009, X Ips 249/2010, X Ips 393/2011, X Ips 55/2012, X Ips 65/2012, X Ips 318/2012, X Ips 180/2013, X Ips 243/2013, X Ips 167/2014, X Ips 301/2014 in druge).

7. Revident je v reviziji navedel pet vprašanj, in sicer: „1. Ali se pri presoji odločbe sodišča, ki se nanaša na predlog za izrek ničnosti odločbe, št. 06122-3259/2007-8204-3, izdane dne 26. 9. 2007, sodišče mora kot o predhodnem vprašanju ukvarjati z ničnostjo izdane odločbe, št. 06122-3259/2007-8204-3; 2. Ali lahko uradna oseba vodi postopek in odloča v postopku lastne personalne stvarne pristojnosti; 3. Ali so lahko zakonite izdane upravne odločbe osebe, katera skladno z ZGO-1A ne izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja in bi ji morali skladno z ZGO-1A prekiniti delovno razmerje; 4. Ali je lahko izvršljiva odločba, št. 06122-32259/2007-8204-3, izdana na podlagi zaključenega inšpekcijskega ogleda z dne 25. 9. 2007, in 5. Ali je personalno stvarno pristojna uradna oseba za uvedbo prekrškovnega postopka in izdajo sankcije, ob neizpolnjevanju pogojev, kot to predpisuje ZP-1“.

8. Ta vprašanja po presoji Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

9. Vprašanje glede pristojnosti osebe za odločanje v postopku lastne personalne stvarne pristojnosti (pod zap. št. 2), vprašanje o izvršljivosti inšpekcijske odločbe (pod zap. št. 4) in vprašanje o uvedbi in vodenju prekrškovnega postopka (pod zap. št. 5) se namreč ne nanašajo na vsebino tega spora, v katerem se je presojala utemeljenost predloga za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe. Glede na vsebino obravnavanega spora enako velja za vprašanje pod zap. št. 1 o tem, ali bi moralo sodišče kot o predhodnem vprašanju odločiti o vprašanju ničnosti inšpekcijske odločbe. Prav ničnost inšpekcijske določbe je namreč tisto vprašanje, o katerem se je v tem sporu odločalo. Končno pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tudi ni vprašanje pod zap. št. 3. Na to vprašanje (zakonitost upravne odločbe, ki jo izda uradna oseba brez ustrezne strokovne izobrazbe) je namreč odgovor jasen že iz same določbe drugega odstavka 237. člena ZUP. Poleg tega revident to vprašanje gradi na predpostavki, ki niti v upravnem niti v sodnem postopku ni bila ugotovljena,(2) in že zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

10. Glede na obrazloženo uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

11. Revident tudi ni izkazal, da je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta namreč določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

12. Navedel je le, da izpodbijana odločitev pomeni poslabšanje pravnega položaja solastnikov nepremičnine, ker legalizira odvzem že pridobljenih pravic s tam navedenim gradbenim dovoljenjem, in posega v načelo enakosti pred zakonom, ker uvaja razlikovanje med gradbenimi inšpektorji, ki imajo strokovno znanje, in tistimi, ki predpisanega strokovnega znanja nimajo.

13. Ta navedba za izkazanost zelo hudih posledic ne zadošča. Za to, da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali so zelo hude posledice izkazane, mora revident izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme. V okviru trditvenega bremena mora navesti, kakšne konkretne posledice mu bodo zaradi izpodbijane odločitve nastale, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. V okviru dokaznega bremena pa mora svoje navedbe vsaj verjetno izkazati.(3) Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, zato tudi ta uvaljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

14. Ker revident ni izkazal izpolnjevanje uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, 14. točka obrazložitve.

(2) Revidentu je treba pojasniti, da tudi listine, ki jih je priložil reviziji (priloga A18) in pred tem tožbi (priloga A10), ne izkazujejo domnevno neustrezne izobrazbe inšpektorja, ampak izkazujejo ravno nasprotno.

(3) Enako tudi odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012 in druge.