Jedro

Ob ugotovitvi, da tožeča stranka določil pogodbe ni izpolnjevala oziroma jih ni izpolnjevala korektno, je zaključek sodišča, da to predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe brez odpovednega roka, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke na plačilo 5.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1.9.2015 dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da ji je tožena stranka odpovedala pogodbo z dopisom 28.10.2014 brez navedbe vzroka za odpoved. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka po odpovedi 30.11.2014 dalje ni več opravljala storitev za toženo stranko, razen nujnih opravil, saj tožena stranka storitev tožeče stranke ni več koristila. Spregledalo pa je sodišče dejstvo, da tožena stranka v dopisu z 28.10.2014 ni navedla nobenega vzroka za odpoved, kot to določa prvi odstavek 832. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V nasprotju z navedenimi dejstvi je ugotovitev sodišča, da razlog za odpoved ni v sferi tožene stranke. C. C. je v dopisu navedla, da je B. (župan) prekinil pogodbo. Sodišče pa je v nasprotju z navedenimi dejstvi in listinami ugotovilo, da je razlog za odpoved na strani tožeče stranke, ker tožeča stranka po odpovedi ni več opravljala storitev po pogodbi. Kako naj bi tožeča stranka storitve opravljala, če je bila pogodba s 30.11.2014 odpovedana in je morala tožeča stranka vrniti vso dokumentacijo, na podlagi katere je storitve opravila. Dan pred odpovedjo 27.10.2014 je tožeča stranka obvestila toženo stranko o enotedenski odsotnosti in jo pozvala, naj sporoči, če bo nov župan želel sestanek. Nobene zahteve po sestanku ni bilo s strani novega župana. Storitve v novembru 2014 so predmet obravnave v drugem pravdnem postopku. Poslovno razmerje med strankama v enomesečnem odpovednem roku nima na ta pravdni postopek nobenega vpliva. Novi župan je imel status odvetnika in odvetniških storitev ni potreboval in je nemudoma zahteval predajo vseh sodnih spisov.

Tožeča stranka uveljavlja bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki 339. člena ZPP, saj so si razlogi sodbe med seboj v nasprotju, ko sodišče trdi, da je razlog za odpoved na strani tožeče stranke, odpoved pa je brez navedbe razloga poslala tožena stranka. Glede navedb se tožeča stranka sklicuje na pritožbene razloge, ki jih je že podala.

Prvostopenjsko sodišče je zmotno uporabilo 832. člen OZ, ki jasno določa, da lahko stranka odpove pogodbo iz resnih razlogov, ki jih mora navesti. Iz odpovedi z 28.10.2014 pa je razvidno, da se pogodba odpoveduje zaradi novih okoliščin na strani občine. Ob pravilni uporabi citiranega določila, bi moralo sodišče tožeči stranki prisoditi odškodnino za pet mesecev, za kolikor je tožena stranka skrajšala s pogodbo dogovorjeni odpovedni rok. Tožeči je zaradi nespoštovanja odpovednega roka nastala poslovna škoda.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma zavrača vse pritožbene očitke o obstoju absolutno bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Izrek sodbe je jasen in razumljiv. Taki so tudi razlogi. O odločilnih dejstvih ni nasprotja med razlogi sodbe ter listinami v spisu. Absolutne bistvene kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane. Odločitev prvostopenjskega sodišča je materialnopravno pravilna, to je navedlo tudi vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo.

6. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta 29.6.2012 sklenili pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, s katero sta dogovorili šestmesečni odpovedni rok in da sta imeli sklenjen dogovor o višini nagrade. Med pravdnima strankama tudi ni sporno, da je tožena stranka v dopisu z 28.10.2014 obvestila tožečo stranko, da glede na nove okoliščine, ki so nastopile, odpoveduje pogodbo o opravljanju odvetniških storitev in predlaga, da se odpovedni rok sporazumno skrajša tako, da pogodba neha veljati s 30.11.2014. Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka s skrajšanjem dogovorjenega odpovednega roka kršila določila pogodbe in je s tem povzročila škodo v višini petih mesečnih nagrad v dogovorjenem pavšalnem znesku, tožena stranka pa se temu upira.

7. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je vzrok za odstop pogodbe s strani tožene stranke neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka v dopisu z 28.10.2014 res navedla le, da glede na nove okoliščine, ki so nastopile, odpoveduje pogodbo o opravljanju odvetniških storitev in predlaga sporazumno skrajšanje odpovednega roka s 30.11.2014. Vendar je sodišče iz korespondence med pravdnima strankama ugotovilo, da je razlog za odstop od pogodbe neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti tožeče stranke. V mesecu novembru med strankama ni bilo komunikacije, tožeča stranka pa je bila neodzivna. In ravno to je sodišče ocenilo kot razlog za odpoved pogodbe in za izpolnitev pogojev v smislu določbe 832. člena OZ.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče v nasprotju z navedenimi dejstvi in listinami ugotovilo, da je razlog za odpoved pogodbe na strani tožeče stranke, ki po odpovedi pogodbe ni več opravljala storitev po pogodbi. Sodišče je ugotovilo drugače, in sicer, da tožeča stranka že pred odpovedjo pogodbe s 30.11.2014 ni opravljala storitev za toženo stranko in sicer se nanaša ta ugotovitev že na mesec november 2014, ko je bila pogodba še v veljavi. Če so storitve v mesecu novembru 2014 predmet obravnave v drugem pravdnem postopku, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, to ne vpliva na pravilnost odločitve v tem pravdnem postopku. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je imela tožeča stranka dolžnost izpolnjevanja obveznosti, h katerim se je zavezala s pogodbo, tudi v času odpovednega roka, torej tudi v času enomesečnega odpovednega roka do 30.11.2014. Ob ugotovitvi, da tožeča stranka določil pogodbe ni izpolnjevala oziroma jih ni izpolnjevala korektno, je zaključek sodišča, da to predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe brez odpovednega roka v skladu z določili 832. člena OZ, pravilen.

9. S pritožbenim sklicevanjem na izpovedbo priče C. C., iz katere naj bi izhajalo, da je novi župan v predvolilnem obdobju povedal, da bo vsem pogodbenim sodelavcem odpovedal pogodbe ter s sklicevanjem na dopis gospe C. C. s 6.11.2014, da je župan prekinil pogodbo, pritožnik ne more izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da je razlog za odstop od pogodbe, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti tožeče stranke, kar izhaja iz dopisa s 15.12.2014. Tožena stranka je tožečo stranko pozivala z dopisi na spoštovanje pogodbenih določil že v mesecu novembru (13.11.2014 in 19.11.2014) in potem še s tremi dopisi v mesecu decembru. Tožeča stranka pa se po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča na dopise tožene stranke niti ni odzivala. Iz dopisa s 15.12.2014 izhaja, da je tožena stranka tožečo obvestila, da odvetniške storitve v skladu s pogodbo v mesecu novembru niso bile opravljene.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).