Jedro

Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

Izrek

Pritožba zoper sklep se zavrne.

Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se izpodbijana sodba v odločitvi o glavni stvari in odločitvi o pravdnih stroških (točka III in IV izreka) spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: „Ugotovi se, da so nepremičnine ID znak 001, 002, 003 in 004 last tožeče stranke P. L.“ z a v r n e .

Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.657,50 EUR in pritožbene stroške v znesku 1.039,20 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so nepremičnine ID znak 001, 002, 003 in 004 last P. L. V posledici take odločitve je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 2.642,12 EUR. Istočasno je določilo vrednost spora na 41.000,00 EUR in dopustilo spremembo tožbe.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in stroškovno zavrne tožbeni zahtevek; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi. V pritožbi tožena stranka navaja, da sodišče ne bi smelo dopustiti spremembo tožbe, ki jo je tožnica trikrat spremenila. Sodišče bi moralo odločiti o prvotno postavljenem zahtevku. Sodišče bi moralo upoštevati, da se stranka ne more uspešno sklicevati na priposestvovanje, če se je predhodno neuspešno sklicevala na drug pridobiten način. Nadalje navaja, da tožničin status kmeta ni v nobeni povezavi z lastništvom parcel. Tožena stranka se je v dokaz tega, da tožnica ni obdelovala spornih parcel, sklicevala na evidence GERK, iz katerih izhaja, da imajo sporne nepremičnine razen parcele 98/1 v posesti drugi kmetje. Tožena stranka se tudi ne strinja z razlogovanjem sodišča, da je bila tožnica v dobri veri vse od sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj tožnica ni bila v dobri veri od prejema sklepa Višjega sodišča opr. št. I Cp 266/2010. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških.

Pritožba zoper sklep je neutemeljena, pritožba zoper sodbo pa utemeljena.

O pritožbi zoper sklep Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek člen 185 ZPP). Sodišče ima pooblastilo, da dovoli spremembo tožbe, če tako oceni tako, da so neutemeljene pritožbene trditve, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za spremembo tožbe, ker bi moralo sodišče tožbo zavreči, na kar bo odgovorjeno v nadaljevanju postopka.

O pritožbi zoper sodbo V konkretnem primeru tožnica na spornih nepremičninah uveljavlja lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja, ki naj bi po njenih trditvah začelo s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju 10. 2. 1993 z B. B. Slednji v trenutku sklenitve navedene pogodbe še ni bil lastnik spornih nepremičnin, saj so bile pok. materi C. C. vrnjene šele kasneje. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da je lahko priposestvovanje začelo teči šele po smrti izročevalca B. B., ki je bil edini dedič v denacionalizaciji vrnjenega premoženja, to je po ugotovitvah sodišča prve stopnje 9. 9. 2002 in da je tožnica vedela, da še ni lastnica in da ima zgolj pričakovano lastninsko pravico. Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku deset let (člen 43 SPZ), kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Tožnica je sodelovala v zapuščinskem postopku po pok. C. C. in ji je bil sklep pritožbenega sodišča I Cp 2668/2010 z dne 20. 10. 2010 vročen 18. 11. 2010. Od vročitve tega sklepa tožnica ni bila več v dobri veri, saj je s tem dnem zvedela, da je lastnica spornih nepremičnin tožena stranka tako, da so napačni materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje, da izdaja zgoraj navedenega sklepa ni omajala dobre vere tožnice.

Tožena stranka se sicer neutemeljeno sklicuje na določbe GERK, ki v ničemer ne vplivajo na odločanje o tožbenem zahtevku. Ker tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da tožnica ni bila več v dobri veri od prejema sklepa pritožbenega sodišča I Cp 266/2010 – 18. 11. 2010 in ker do takrat ni potekla 10-letna zastaralna doba, ki teče od smrti B. B. 9. 9. 2002, je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.

Glede na navedeno je bilo pritožbo zoper sklep zavrniti, pritožbi zoper sodbo pa ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti ter tožbeni zahtevek zavrniti (člen 365/2 in člen 358 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnica ni uspela z zahtevkom in mora v posledici tega toženi stranki povrniti pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.657,50 EUR in pritožbene stroške v znesku 1.039,20 EUR odmerjene v skladu z veljavno Odvetniško tarifo. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.