Jedro

Predlog je bil vložen glede vprašanja ali v primeru, ko sta tožena oba (nekdanja) zunajzakonska partnerja s strani upnika enega izmed njiju, za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od njiju zadošča ugovor oziroma ali bi moralo sodišče druge stopnje v primeru, ko zavzame drugačno procesno in materialno izhodišče kot prvostopenjsko sodišče, torej, da za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od partnerjev zadošča ugovor, tožencema omogočiti dokazovanje dejstev v zvezi z drugačnimi deleži na skupnem premoženju.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da več v izreku navedenih motornih vozil spada v skupno premoženje tožencev V. S. in J. K. ter da sta njuna deleža na njih enaka (1. in 2. točka izreka), glede enega vozila pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka). Tožba je bila vložena, ker je tožnik Ž. R. trdil, da mu drugi toženec ni poravnal zapadle terjatve, dolžnik pa naj bi bil brez prihodkov in brez premoženja, iz katerega bi se tožnik v izvršbi lahko poplačal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med tožencema obstajala zunajzakonska skupnost (kar sta sama zanikala), da so bila vozila, glede katerih je bilo zahtevku ugodeno, pridobljena v času trajanja te skupnosti in da prva toženka ni uspela izpodbiti domneve o enakih deležih, in sicer iz dveh razlogov: ker ni dokazala svojih trditev o večjem prispevku in posebnem premoženju in ker bi domnevo lahko izpodbijala le s posebno tožbo in ne z ugovorom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča v ugodilnem delu potrdilo.

3. Toženca sta Vrhovnemu sodišču predlagala, naj zoper sodbo pritožbenega sodišča dopusti revizijo glede pravnega vprašanja, ali v primeru, ko sta tožena oba (nekdanja) zunajzakonska partnerja s strani upnika enega izmed njiju, za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od njiju zadošča ugovor oziroma ali bi moralo sodišče druge stopnje v primeru, ko zavzame drugačno procesno in materialno izhodišče kot prvostopenjsko sodišče, torej, da za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od partnerjev zadošča ugovor, tožencema omogočiti dokazovanje dejstev v zvezi z drugačnimi deleži na skupnem premoženju. Povzema obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da domneve o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju ni mogoče izpodbiti z ugovorom in da je potrebna tožba. Poudarjata, da se zato sodišče prve stopnje neutemeljeno ni ukvarjalo s prispevkom drugega toženca pri pridobivanju premoženja in opozarjata, da sta v pritožbi uveljavljala obstoj posebnega premoženja prve toženke, ki je predstavljalo začetni kapital njenega podjema. Sodišče druge stopnje je sicer pojasnilo , da je napačno stališče prvostopenjskega sodišča, da zgolj ugovor nadpolovičnega deleža prve toženke ne zadošča (da torej ni potrebna tožba), a je sodbo potrdilo, ker prva toženka ni dokazala, da bi vozila, glede katerih je bila sodba izpodbijana, predstavljala njeno posebno premoženje in ker ni, podrejeno, dokazala svojega večjega prispevka k nastanku skupnega premoženja. Menita, da je sodna praksa glede tega vprašanja neenotna oziroma se je v zadnjem času spreminjala, zaradi česar bi moralo drugostopenjsko sodišče, ki je menilo, da zadošča ugovor, tožencema omogočiti dokazovanje dejstev v zvezi z drugačnimi deleži na skupnem premoženju.

4. Predlog se zavrne.

5. Vsebinske predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso podane. Vrhovno sodišče je zato predlog skladno z določbo tretjega odstavka 367.c člena istega zakona zavrnilo.