Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakon posebno pritožbo zoper razveljavitveni sklep predvideva le za primer, ko sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne tudi v primeru, ko razveljavi prvostopenjski sklep.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe istega sodišča Pd 83/2017 z dne 28. 6. 2017 in za vročitev tožbe tožencu v odgovor. Odločitev temelji na ugotovitvi, da sta bili tožencu pravilno vročeni tako tožba kot tudi zamudna sodba, saj je v hišni predalčnik prejel obe obvestili o poštnih pošiljkah in o tem, da ju lahko prevzame v roku 15 dni. Ker tega ni storil, je nastopila fikcija vročitve, pošiljki pa sta bili zaradi odprtega hišnega predalčnika vrnjeni sodišču. 2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženca, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in pravico do sodnega varstva, ker ni presojalo, ali je bil toženec v dneh, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe, odstoten z naslova prijavljenega stalnega bivališča in dejansko preseljen na naslov v Nemčiji. Sodišču prve stopnje je naložilo, da tožencu omogoči dokazovanje, da v spornem času ni bival na prijavljenem naslovu.
3. Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi prvostopenjskega sklepa je pritožbo vložil tožnik. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker sodišče druge stopnje o zadevi ni odločilo, ne da bi vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V konkretnem primeru niso podane izjemne okoliščine, zaradi katerih sodišče druge stopnje o zadevi ne bi moglo odločiti samo, brez vrnitve zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek in takšnih okoliščin drugostopenjsko sodišče niti ni navedlo. Vrnitev zadeve na prvo stopnjo bi povzročila hujšo kršitev pravice tožnika do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. V skladu s prvim odstavkom 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je dovoljena pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. O pritožbi odloča Vrhovno sodišče. Zakon posebno pritožbo zoper razveljavitveni sklep predvideva le za primer, ko sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne tudi v primeru, ko razveljavi prvostopenjski sklep.
6. Vrhovno sodišče je v sklepu Cp 15/2018 z dne 16. 5. 2018 že zavzelo stališče, da določba 366. člena ZPP1 ne more biti podlaga, po kateri bi bilo pravno sredstvo iz 357.a člena dopustno tudi v primerih, ko višje sodišče (v pravdnem postopku) razveljavi določen sklep sodišča prve stopnje (npr. sklep o izvedenini, o oprostitvi plačila sodne takse, o izdaji začasne odredbe). Določba 366. člena ZPP se nanaša na pritožbeni postopek pred sodiščem druge stopnje, pritožba zoper razveljavitveni sklep po 357.a členu ZPP pa je samostojni pravni institut. 7. ZPP nima posebnih določb o postopku razveljavitve neutemeljenega potrdila (klavzule) o pravnomočnosti, zato se v skladu s sodno prakso za ta postopek uporablja določba tretjega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami) o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZIZ se odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdajo v obliki sklepa, zato je treba odgovoriti tudi na vprašanje, ali ima odločitev o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti značaj sodbe v smislu določb ZPP. S sodbo sodišče odloči o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Potrdilo (klavzula) o pravnomočnosti in izvršljivosti ni odločanje o zahtevku, to je o glavni stvari, saj predstavlja le ugotovitev, da je odločitev sodišča postala tudi pravnomočna in izvršljiva, takšno potrdilo pa sodišče, če ugotovi, da je neutemeljeno, lahko razveljavi s sklepom na predlog ali po uradni dolžnosti.
8. Ker določba 357.a člena ZPP ne omogoča pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil razveljavljen sklep sodišča prve stopnje, ki po svoji naravi ni ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP pritožbo toženca zavrglo kot nedovoljeno.
1 Ta določa, da se v postopku o pritožbi zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo.