Jedro

Glede na upravičena opozorila predlagatelja na sodno prakso Vrhovnega sodišča v zvezi s kriteriji za presojo nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti, ki je sicer načelne narave (saj se navedeni primeri sodne prakse ne nanašajo na identičen primer), in drugačno presojo objektivne odgovornosti Višjega delovnega in socialnega sodišča v identičnem primeru, je revizijsko sodišče v mejah predloga in v skladu s 367.a členom ZPP revizijo dopustilo glede vprašanj, ki sta razvidni iz izreka sklepa.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: ali rezanje žice iz koluta, ob možnosti „vzmetnega efekta,“ predstavlja nevarno dejavnost v skladu s pravili odškodninskega prava, soprispevka (soodgovornosti) oškodovanca k nastali škodi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo tožencema, da solidarno plačata tožniku odškodnino v znesku 8.549,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka – delno na račun sodišča in delno na račun tožnika, višji zahtevek tožnika za plačilo 18.032,29 EUR pa je zavrnilo. Ugotovilo je objektivno odgovornost tožencev za nesrečo in soprispevek tožnika v višini 50 %.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in po delni spremembi sodbe sodišča prve stopnje naložilo tožencema solidarno plačilo zneska 11.598,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški, višji zahtevek tožnika za plačilo 14.982,80 EUR zavrnilo, zavrnilo pa v celoti pritožbo tožencev. Ob potrditvi objektivne odgovornosti za nesrečo pri delu ni ugotovilo soprispevka tožnika. Pri tem je obrazložilo, da bi bila premajhna skrbnost tožnika podana, če bi bil opozorjen na možnost „vzmetnega efekta“ in o tem, kako se nevarnosti poškodbe izogniti, vendar teh napotkov ni dobil. Sodišče druge stopnje je sicer znižalo s strani sodišča prve stopnje odmerjeno višino odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, vendar je bila dosojena odškodnina kljub temu višja zaradi presoje o izključni odgovornosti tožencev.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije toženca izražata nestrinjanje s presojo o tem, da je žica oziroma je rezanje žice nevarna dejavnost, saj nevarne niso tiste stvari, ki postanejo takšne šele z nepravilno uporabo. Navajata tudi, da je bilo opravilo, pri katerem je prišlo do nesreče, enostavno in kot takšno ne zahteva še posebnega opozarjanja. Sklicujeta se na sodno prakso Vrhovnega sodišča v pravnem mnenju občne seje iz decembra 1998, na stališča v številnih odločbah Vrhovnega sodišča (II Ips 142/2005, II Ips 397/2004, II Ips 520/2004, II Ips 9/2003, itd.) in drugačno stališče pritožbenega sodišča v identični zadevi Pdp 164/2008. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanja, ali je žica nevarna stvar oziroma rezanje žice nevarna dejavnost in glede tega, ali je delodajalec v zvezi z vprašajem (so)odgovornosti oškodovanca dolžan svoje delavce opozoriti na morebitne nevarnosti v zvezi z opravljanjem enostavnih in strokovno nezahtevnih del – v tem primeru možnost „vzmetnega efekta,“ ali pa bi moral to možnost predvideti že sam delavec v okviru potrebne skrbnosti in previdnosti.

4. Predlog je utemeljen.

5. Glede na upravičena opozorila predlagatelja na sodno prakso Vrhovnega sodišča v zvezi s kriteriji za presojo nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti, ki je sicer načelne narave (saj se navedeni primeri sodne prakse ne nanašajo na identičen primer), in drugačno presojo objektivne odgovornosti Višjega delovnega in socialnega sodišča v identičnem primeru, je revizijsko sodišče v mejah predloga in v skladu s 367. a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) revizijo dopustilo glede vprašanj, ki sta razvidni iz izreka tega sklepa.