Jedro

Odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na napačni odmeri starostne pokojnine, je nezakonita. Odpravi nezakonitih odločb je namenjen sistem pravnih sredstev. Ker zoper odločbo o odmeri pokojnine ni bila vložena pritožba in tudi ne izredno pravno sredstvo, njene spremembe z zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneskov, ki so bili znani že ob izdaji prve odločbe, ni mogoče doseči.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 14 4153055 z dne 6. 4. 2007 in št. 4153055 z dne 20. 6. 2007 ter za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z upoštevanjem zneskov, namenjenih za notranji odkup.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 14 4153055 z dne 6. 4. 2007 in št. 4153055 z dne 20. 6. 2007 ter toženi stranki naložilo, da izda novo odločbo o odmeri pokojnine v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe. Ugotovilo je, da pri odmeri pokojnine s pravnomočno odločbo z dne 7. 9. 2005 ni bilo odločeno o vštetju zneska iz naslova delnic za notranji odkup, zato je tožnik utemeljeno zahteval novo odmero. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) ne omejuje pravice do vštetja vseh dohodkov v pokojninsko osnovo, med te dohodke pa sodi tudi del plač, ki jih je zavarovanec namenil za notranji odkup. Zato je zahtevku ugodilo.

2. Sodišče druge stopnje je z odločitvijo soglašalo. Zavrnilo je pritožbeno zavzemanje za smiselno uporabo 180. in 181. člena ZPIZ-1 z obrazložitvijo, da v spornem primeru ne gre za naknadno priznanje določenega obdobja pokojninske dobe, ampak za vprašanje vštetja zneska, ki ga je tožnik namenil za notranji odkup delnic v pokojninsko osnovo. Ker o tem znesku tožena stranka še ni odločala pri prvi odmeri pokojnine, je tožnik utemeljeno zahteval ponovno odmero.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložila tožena stranka, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka. Meni, da ni pravne podlage za ponovno odmero pokojnine z vštevanjem delnic ob že izdani pravnomočni odločbi z dne 7. 9. 2005. Z njo je bila določena osnova za odmero pokojnine, „vštevnost delnic“ pa ni samostojna pravica, ki bi jo tožnik lahko ločeno uveljavljal. Pravnomočno odločbo v upravnem postopku je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi v določbah ZPIZ-1 ni podlage za novo odmero pokojnine, saj se dejansko in pravno razmerje, kakršno je obstajalo ob izdaji odločbe z dne 7. 9. 2005, ni v ničemer spremenilo. Tožnik se zoper to odločbo ni pritožil niti ni zoper njo sprožil postopka z izrednim pravnim sredstvom. Sodišče druge stopnje je s svojo odločitvijo storilo bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ker je toženi stranki naložilo novo odločitev o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno. Zato revidentka predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zavrnitev zahtevka potrdi, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v nov postopek.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če sodišče odloči o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je že pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. O zahtevku, ki je predmet tega spora, sodišče še ni odločalo, o njem ne teče druga pravda in o njem ni bila sklenjena sodna poravnava. Zato navedena bistvena kršitev ni podana. V spornem primeru je sodišče odločalo o pravici, o kateri že obstoji pravnomočna odločba pristojnega organa, zato je utemeljenost takega zahtevka (brez uporabe rednega ali izrednega pravnega sredstva) stvar pravilne uporabe materialnega prava.

8. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

9. Iz dejstev, ugotovljenih pred sodiščem prve stopnje in sprejetih po sodišču druge stopnje izhaja, da je bila tožniku odmerjena pokojnina z odločbo z dne 7. 9. 2005. Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnik v letih 1991 in 1992 namenil za notranji odkup podjetja, kjer je bil zaposlen. V obrazložitvi odločbe je bilo to tudi izrecno navedeno. Tožnik se zoper odločbo ni pritožil, pač pa je dne 21. 3. 2007 od tožene stranke zahteval nov izračun pokojnine z upoštevanjem tudi zneskov, namenjenih za notranji odkup podjetja. Tožena stranka je zahtevo s sklepom z dne 6. 4. 2007 zavrgla na podlagi četrtega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji). Tožnikovo pritožbo zoper ta sklep je tožena stranka zavrnila z odločbo z dne 20. 6. 2007. 10. Zmotno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da je ponovna odmera možna zato, ker pri prvotni odločbi zneski, ki jih tožnik uveljavlja naknadno, niso bili priznani. Tožnik je pravico do pokojnine uveljavil oziroma pridobil z odločbo z dne 7. 9. 2005. Z njo je bilo odločeno o višini pokojnine. Ta je bila odmerjena od določene pokojninske osnove. ZPIZ-1 v prvem odstavku 39. člena določa, da se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih osemnajstih letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša, v četrtem odstavku pa, da se za izračun pokojninske osnove po tem zakonu vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Po 50. členu ZPIZ-1 se starostna pokojnina odmeri v odstotku od pokojninske osnove.

11. Če je tožena stranka pokojninsko osnovo izračunala v nasprotju s citiranimi zakonskimi določbami, brez upoštevanja vseh plač oziroma osnov, od katerih so bili plačani prispevki, je starostno pokojnino odmerila napačno. Odločba, ki temelji na napačni odmeri, je nezakonita.

12. Odpravi nezakonitih odločb sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, je namenjen sistem pravnih sredstev. Pri uveljavljanju in odločanju o pravicah iz obveznega zavarovanja se uporabljajo določbe o splošnem upravnem postopku, če ni z ZPIZ-1 drugače določeno (12. in 249. člen ZPIZ-1). Upravna odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti, postane pravnomočna (prvi odstavek 225. člena ZUP). Po četrtem odstavku 225. člena ZUP je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

13. Ker zoper odločbo o odmeri pokojnine z dne 7. 9. 2005 ni bila vložena pritožba, je postala dokončna in pravnomočna. Namen pravnomočnosti je zagotavljanje pravne varnosti, zato pravnih učinkov pravnomočnosti tudi v primeru, ko je očitno, da je odločba nepravilna, ni mogoče zanikati. Pravnomočna odločba ni absolutno nespremenljiva, saj je njene nepravilnosti mogoče sanirati z izrednimi pravnimi sredstvi. Vendar pa v spornem primeru tudi izredno pravno sredstvo ni bilo vloženo. Tožnik je le na podlagi podatkov oziroma dejstev, ki so bili znani že ob izdaji pravnomočne odločbe z dne 7. 9. 2005, podal 21. 3. 2007 zahtevo za novo odmero.

14. V času vložitve tožnikove zahteve so toženo stranko pri odločanju zavezovala pravila ZPIZ-1, ki take ponovne odmere ne ureja (1). V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. Celo v primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 predvideno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.

15. Izpodbijana odločba z dne 6. 4. 2007 je bila izdana na podlagi zahteve tožnika za novo odmero pokojnine. Z njo je tožena stranka zahtevo zavrgla na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP. Po tej določbi se zahteva zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o tožnikovi starostni pokojnini pravnomočno že odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve ni bilo mogoče začeti. Zato je tožena stranka tožnikovo vlogo utemeljeno zavrgla in posledično zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve.

16. Ker sta sodišči druge in pred tem prve stopnje s tem, ko sta izpodbijani določbi odpravili in toženi stranki naložili izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine, zmotno uporabili materialno pravo, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 383. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje v povezavi s sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje pa spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

17. Tožnik na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

Op. št. (1): Prim. sodbe VS RS VIII Ips 433/2008 z dne 24. 5. 2010, VIII Ips 230/2008 z dne 7. 9. 2010, VIII Ips 537/2008 z dne 22. 12. 2010