Jedro

Valutno razmerje po pogodbi o zavarovanju na tuj račun, ki ima značilnosti pogodbe v korist tretjega, določa tudi takšno delitev rizika med zavarovancem in zavarovalcem, po kateri premoženjske posledice nastalega zavarovalnega primera ne bremenijo zavarovanca, pač pa zavarovalca. V takšnem primeru obveznosti zavarovalnice, da zavarovanca obvešča o neplačilu zavarovalne premije, ni mogoče utemeljevati s tem, da bi zavarovalnica morala upoštevati tudi njegove (očitne) interese.

Vsebino obvestila po četrtem odstavku 937. člena OZ je treba razumeti za primer, ko želi zavarovalnica po izteku roka iz tretjega odstavka 937. člena OZ razdreti pogodbo. V tem primeru mora zavarovalca opozoriti na razdrtje pogodbe in ga hkrati seznaniti z zapadlostjo premije in s (predhodnim) prenehanjem zavarovalnega kritja.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka (kot zavarovanka) s tožbenim zahtevkom vtožuje plačilo zavarovalnine po sklenjeni pogodbi o avtomobilskem zavarovanju z dne 18. 10. 2011. Škodni dogodek je nastal zaradi kraje avtomobila, ki je bil predmet leasing pogodbe, sklenjene med tožečo stranko (kot leasingodajalko) in družbo M., d. o. o. (kot leasingojemalko). Podredno svoj zahtevek utemeljuje na odškodninski podlagi. Toženi stranki očita, da je ni obvestila o neplačilu premije s strani zavarovalca in leasingojemalca ter o posledičnem mirovanju zavarovalnega kritja.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Zaključilo je, da tožena stranka ni izpolnila pogojev po tretjem odstavku 937. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), zato do mirovanja kritja po zavarovalni pogodbi ni prišlo. Poleg tega je izpostavilo, da bi tožena stranka skladno z načelom vestnosti in poštenja in ob upoštevanju interesov zavarovanca (tožeče stranke) slednjega morala obvestiti o neplačilu premije zavarovalca.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je zaradi neplačila premije zavarovalno kritje po sklenjeni pogodbi o avtomobilskem zavarovanju prenehalo ter zaključilo, da je nadaljnje ugotavljanje, ali je bila tožena stranka dolžna obvestiti tožečo stranko o neplačilu zavarovalne premije, pravno nepomembno.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 152/2014 z dne 21. 1. 2015 na predlog tožeče stranke dopustilo revizijo glede dveh vprašanj: - ali je v primeru, ko je zavarovalna pogodba sklenjena v korist tretjega, ko je torej zavarovanec po zavarovalni pogodbi druga oseba kot zavarovalec, za nastop posledice po tretjem odstavku 937. člena OZ (prenehanje zavarovalnega kritja) o zapadlosti premije treba obvestiti tudi zavarovanca, ki je glede na svoje upravičenje iz zavarovalne pogodbe zainteresiran za plačilo premije; - ali je zavarovalnica v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije, kot ga predpisuje tretji odstavek 937. člena OZ, dolžna opozoriti zavarovalca (oziroma tudi zavarovanca) tudi o posledičnem prenehanju zavarovalnega kritja.

5. Na podlagi navedenega sklepa je zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Podrejeno predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Relevantno dejansko stanje

7. Družba M., d. o. o., (kot leasingojemalka) in tožeča stranka (kot leasingodajalka) sta 19. 10. 2011 sklenili pogodbo o finančnem leasingu za osebno vozilo AUDI A8. 8. Družba M., d. o. o., (kot zavarovalka) je 18. 10. 2011 sklenila s toženo stranko avtomobilsko zavarovanje za navedeno vozilo. Kot zavarovanka je bila v pogodbi navedena tožeča stranka.

9. Premije, ki je zapadla po sklenitvi zavarovalne pogodbe, družba M., d. o. o., ni plačala.

10. Tožena stranka je zavarovalki (družbi M., d. o. o.) 16. 1. 2012 priporočeno poslala opomin, v katerem jo je obvestila o zapadlosti premije. Tožeče stranke o neplačilu premije ni obvestila.

11. Vozilo je bilo 9. 8. 2012 ukradeno.

Revizijske navedbe

12. Revizija v okviru dopuščenih vprašanj po sklepu III DoR 152/2014 z dne 21. 1. 2015 sodišču druge stopnje očita zmoten materialnopraven zaključek, da je tožena stranka zavarovalko pravilno obvestila o zapadlosti premije in da je zaradi neplačila premije zavarovalno kritje prenehalo. Ne strinja se tudi s stališčem sodišča druge stopnje, da je posledično ugotavljanje odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi izostalega obvestila o neplačanih premijah tožeči stranki pravno nepomembno.

Presoja utemeljenosti revizije K prvemu dopuščenemu vprašanju

13. Zavarovalno pogodbo ureja OZ v določbah XXVI. poglavja. Obveznosti zavarovalnice, da o neplačilu premij s strani zavarovalca obvesti zavarovanca, zakon ne določa. Prav tako tožeča stranka tekom postopka ni zatrjevala, da bi takšna obveznost tožene stranke izhajala iz sklenjene pogodbe o avtomobilskem zavarovanju. Za odgovor na prvo dopuščeno vprašanje je zato treba presoditi le še, ali je toženi stranki mogoče obveznost obveščanja zavarovanca naložiti skladno s splošnimi pravili obligacijskega prava, zlasti načelom vestnosti in poštenja ter načelom dolžne skrbnosti.

14. S pogodbo o avtomobilskem zavarovanju sta tožena stranka in družba M., d. o. o., uredili zavarovanje na tuj račun, to je na račun tožeče stranke kot zavarovanke. Za takšno zavarovanje je skladno z določbo 929. člena OZ značilno, da plačilo premij in druge obveznosti iz pogodbe izpolnjuje zavarovalec (konkretno M., d. o. o.), pravice iz pogodbe pa gredo tretji osebi (konkretno tožeči stranki kot zavarovanki). Pogodba o zavarovanju na tuj račun ima značilnosti pogodbe v korist tretjega. Pri obravnavi pravic in obveznosti iz pogodbe je treba ločiti tri razmerja. Razmerje med zavarovalnico in zavarovalcem je kritno in je urejeno s splošnimi pravili pogodbenega prava. Razmerje med zavarovalnico in zavarovancem je kavzalno in nastane na podlagi pogodbe. Z njo pridobi zavarovanec lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku (prvi odstavek 126. člena OZ). Četudi pravica zavarovanca ni izvedena iz pravice zavarovalca, pa ni povsem neodvisna od pogodbe, na podlagi katere je nastala. Zavarovanec mora namreč trpeti posledice zavarovalčevega ravnanja v zvezi z izpolnjevanjem njegovih obveznosti (1). Razmerje med zavarovancem in zavarovalcem pa je valutno. Z njegovo vsebino zavarovalnica (praviloma) ni seznanjena in ta tudi ne vpliva na določitev pravic in obveznosti v zavarovalni pogodbi.

15. Zavarovanec pridobi na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe ob nastopu škodnega dogodka pravico, da od zavarovalnice terja zavarovalnino. Pri premoženjskih zavarovanjih ima lahko pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal (drugi odstavek 948. člena OZ). Z opisanim premoženjskim interesom je povezan interes za plačilo premije. Vendar pa lahko valutno razmerje določa tudi takšno delitev rizika med zavarovancem in zavarovalcem, po kateri premoženjske posledice nastalega zavarovalnega primera ne bremenijo zavarovanca, pač pa zavarovalca (2). V takšnem primeru obveznosti zavarovalnice, da zavarovanca obvešča o neplačilu zavarovalne premije, ni mogoče utemeljevati s tem, da bi zavarovalnica morala upoštevati tudi njegove (očitne) interese. Ker zavarovalnica ni seznanjena z vsebino valutnega razmerja med zavarovancem in zavarovalcem, zavarovalnici (zgolj) na temelju splošnih načel zavarovalnega prava obveznosti obveščanja vseh oseb, ki bi (morebiti) imele interes za plačilo premij, ni mogoče naložiti. Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje je zato negativen.

K drugemu dopuščenemu vprašanju

16. Skladno z ureditvijo po 937. členu OZ pravne posledice neplačane premije ne nastanejo samodejno (ex lege). Zavarovalnica jih lahko doseže le po postopku, kot ga kogentno določa zakon. Če zavarovalnica zavarovalca ne obvesti na pravilen način (s priporočeno pošiljko in z zakonsko določeno vsebino dopisa), sankcija po tretjem ali četrtem odstavku 937. člena OZ ne nastopi. Posledično je zavarovalnica tudi ob neplačilu premij še naprej zavezana k plačilu zavarovalnine ob nastopu škodnega dogodka.

17. Vsebino obvestila zavarovalcu določata tretji in četrti odstavek 937. člena OZ. Ureditev po OZ drugače kot predhodna ureditev v Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ureja dve možni sankciji, ki ju lahko uporabi zavarovalnica ob neplačilu premije, kadar ta zapade po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica lahko izbira med prenehanjem zavarovalnega kritja ali odstopom od pogodbe kot hujše sankcije. Tretji odstavek, ki ureja prenehanje obveznosti zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, govori „zgolj“ o obveznosti zavarovalnice, da zavarovalca obvesti o zapadlosti premije. Četrti odstavek pa možnost zavarovalnice, da odstopi od zavarovalne pogodbe, pogojuje s poslanim obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja ter opozorilom na možnost odstopa od pogodbe zaradi neplačila premije. Zavarovalnica lahko ob neplačilu zavarovalne premije izbere, ali bo s prvim priporočenim pismom uveljavljala zgolj mirovanje zavarovalnega kritja ali pa bo hkrati zahtevala tudi razdrtje pogodbe. Razdrtje pogodbe lahko zavarovalnica doseže tudi kasneje (s ponovnim postopkom obveščanja), ko zavarovalno kritje po pogodbi že miruje.

18. OZ vsebino pisanja za uresničitev sankcije mirovanja zavarovalnega kritja in razdrtja pogodbe loči že z njegovim imenovanjem. V prvem primeru govori o obvestilu in v drugem o opozorilu. Če bi bil namen zakonodajalca, da zavarovalnici predpiše dolžnost opozorila na posledice neplačila premije tudi za primer prenehanja kritja, bi uporabil enak izraz, kot ga je uporabil pri ureditvi razdrtja pogodbe. Poleg tega obvestilo o zapadlosti premije, kot ga določa tretji odstavek 937. člena OZ, učinkuje kot poziv k njenemu plačilu oziroma k izpolnitvi obveznosti, s čimer zavarovalnica zavarovalca spodbudi k izpolnitvi njegove temeljne obveznosti po zavarovalni pogodbi. Zavarovalec mora namreč upoštevati osnovno pravilo zavarovalnega prava, po katerem obveznosti zavarovalnice nastopijo (šele) s plačilom zavarovalne premije. Premija je protivrednost oziroma cena za jamstvo, ki ga zavarovalnica prevzame s sklenitvijo zavarovalne pogodbe, zato zavarovalec ne more pričakovati jamstva zavarovalnice, če sam svoje obveznosti plačila ne izpolni tudi po posebnem pozivu oziroma obvestilu zavarovalnice.

19. V prid stališču, da zavarovalnica za nastop sankcije mirovanja zavarovalnega kritja ni dolžna opozarjati na posledice neplačila premije, govori tudi ureditev posledic neplačila premije, kot jih je določal ZOR v 913. členu. ZOR je namreč tudi za ex lege prenehanje pogodbe (kot hujšo sankcijo od mirovanja zavarovalnega kritja) predpisal obveznost pošiljanja priporočenega obvestila o zapadlosti premije. Skladno s sodno prakso je zadostovala izstavitev računa oziroma poziv k plačilu premije (3).

20. Če bi sledili reviziji in bi četrti odstavek 937. člena OZ razlagali kot obveznost zavarovalnice, da pred razdrtjem zavarovalne pogodbe zavarovalca obvesti o zapadlosti premije in o prenehanju kritja ter ga hkrati opozori na razdrtje pogodbe, bi bila takšna ureditev nelogična v primeru, če bi zavarovalnica želela že s prvim dopisom doseči ostrejšo sankcijo (razdrtje pogodbe). Dopis bi namreč vseboval opozorilo na dve sankciji, ki se po svoji vsebini prekrivata, in ki bi nastopili v istem časovnem trenutku. Vsebino obvestila po četrtem odstavku 937. člena OZ je zato treba razumeti za primer, ko želi zavarovalnica po izteku roka iz tretjega odstavka 937. člena OZ razdreti pogodbo. V tem primeru mora zavarovalca opozoriti na razdrtje pogodbe in ga hkrati seznaniti z zapadlostjo premije in s (predhodnim) prenehanjem zavarovalnega kritja. Odgovor na drugo dopuščeno vprašanje je zato prav tako negativen.

21. Ostale revizijske navedbe o pomanjkljivi obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje, s katerimi revident utemeljuje razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niso predmet dopuščenih vprašanj, zato jih Vrhovno sodišče ni presojalo.

22. Ker v okviru dovoljenih vprašanj revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je Vrhovno sodišče revizijo po določbi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

23. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato nosi sama svoje revizijske stroške.

(1) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 22/2010 z dne 14. 4. 2011. (2) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011. (3) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 64/2008 z dne 3. 2. 1999.