Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je s tem, ko je na zavarovalca naslovila priporočeno pošiljko z obvestilom o zapadlosti premije (v katerem je tožena stranka zavarovalca obvestila o neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova zavarovalnih premij), storila vse, kar je bila v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ dolžna storiti za to, da se razbremeni svoje obveznosti kritja odškodnine oz. zavarovalnine za škodni primer, ki je nastal v času, ko zavarovalna premija ni bila plačana.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna v 15 dneh plačati 72.976,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.1.2013 dalje do plačila, zavrne.
II. Odločitev o pravdnih stroških (točka II izpodbijane sodbe) se spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v petnajstih dneh povrniti 15,00 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v petnajstih dneh povrniti 1.449,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.
1. V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013, pristojno Višje sodišče v Kopru.
2. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče odločilo, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen, in je zato toženi stranki naložilo, da v 15 dneh plača tožeči stranki znesek 72.976,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.1.2013 dalje (točka I izreka), in da ji povrne 3.805,40 EUR stroškov pravdnega postopka (točka II izreka). Nosilni razlog za takšno odločitev prvostopnega sodišča je bil, da je v času škodnega dogodka (osebno vozilo, ki je bilo predmet zavarovanja, je bilo dne 9.8.2012 ukradeno) obstojalo zavarovalno kritje za ta zavarovalni primer, saj tožena stranka ni dokazala, da bi zavarovalcu (družbi M. d.o.o.) ali zavarovancu (tožeči stranki) vročila priporočeno pošiljko z obvestilom o zapadlosti premije, katera nesporno ni bila plačana.
3. Zoper to odločitev se je pritožila tožena stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je bil prvi opomin, ki ga je tožena stranka poslala zavarovalcu dne 13.12.2011, poslan z navadno pošto, a ga je zavarovalec zagotovo prejel, saj je bil poslan na naslov njegove firme. Drugi opomin z dne 16.1.2012 mu je bil poslan s priporočeno pošto, a ga ni hotel dvigniti, čeprav je bil dobro seznanjen s tem, čemu mu tožena stranka te opomine pošilja. Prav tako ni dvignil sodne pošiljke s sklepom o izvršbi. Ni pravilen zaključek sodišča, da je kritje za zavarovalni primer podan, ker se neplačniki po tej logiki v nedogled lahko izogibajo priporočenim pošiljkam in za njih ne more nikoli nastopiti posledica po 937. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Poleg tega je bil zavarovalcu poslan tudi sklep o izvršbi, a tudi te priporočene pošiljke očitno ni dvignil. Tožena stranka je storila vse, kar je lahko, zavarovalec pa tudi po prejemu sklepa o izvršbi premije še vedno ni plačal, kar je pokazatelj, da je tudi navkljub vsem opominom, pozivom ipd. ni nameraval plačati. Pritožba je nadalje navedla, da mora v skladu s prvim odstavkom 27. člena Splošnih pogojev prvo ali enkratno premijo zavarovalec plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta. Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta se pri plačilu prve premije šteje za dogovor, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Nadalje je pritožba navajala, da je interes leasingodajalca (tožeče stranke) močnejši in bi zato morala tožeča stranka zaradi zagotovitve svojih interesov preveriti, kako je s plačilom premije, kot to počnejo banke pri hipotekarnih kreditih in leasing podjetja pri leasingu nepremičnin.
4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, označila jo je za neutemeljeno in predlagala njeno zavrnitev.
5. Pritožba je utemeljena.
6. Pritožbeno sodišče sicer ni sledilo pritožbenim navedbam, da naj bi se v skladu s določbami Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska štelo, da je bilo med strankama dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, saj je ta ugovor tožena stranka podala prvič šele v pritožbi. V celotnem postopku pred sodiščem prve stopnje je namreč zatrjevala, da je bil dolžan zavarovalec premijo plačati do 10.11.2011, kar pomeni, da jo je bil dolžan plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe (pogodba je bila sklenjena 18.10.2011). Zato sodišče teh novih navedb v pritožbenem postopku ni moglo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).
7. V predmetnem postopku je nastal škodni dogodek v času, ko zavarovalna premija, ki bi jo moral plačat zavarovalec (leasingojemalec), ni bila plačana. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da v takšnem primeru preneha obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije (tretji odstavek 937. člena OZ). Ni bila pa po mnenju pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, ali je zavarovalnica naredila vse, kar ji je naloženo v navedeni določbi, da bi se lahko razbremenila svoje obveznosti izplačila odškodnine oz. zavarovalnine.
8. Tožena stranka je zatrjevala, da je zavarovalcu poslala več pisanj, pri čemer naj bi zadoščalo že pisanje, ki ga je poslala z navadno pošto, češ da ga je zavarovalec zagotovo prejel. S tem stališčem pritožbeno sodišče ne more soglašati, saj je zakonska določba, na kakšen način mora biti obvestilo zavarovalnice zavarovalcu poslano, jasna, poleg tega pa tožena stranka za zatrjevanje, da je takšno pošiljko naslovnik tudi prejel, nima nobenega dokazila.
9. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je tožena stranka naslednje obvestilo, ki ga je poslala dne 16.1.2012, poslala s priporočenim pismom, in da ni mogoče slediti zaključku prvostopnega sodišča, da ker pošiljke ni prejel, ne šteje za vročeno. Po mnenju pritožbenega sodišča je tožena stranka s tem, ko je na zavarovalca naslovila priporočeno pošiljko z obvestilom o zapadlosti premije (kar je tudi izkazala z listino iz priloge B4, iz katere izhaja, da je šlo za opomin pred tožbo, v katerem je tožena stranka zavarovalca obvestila o neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova zavarovalnih premij), storila vse, kar je bila v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ dolžna storiti za to, da se razbremeni svoje obveznosti kritja odškodnine oz. zavarovalnine za škodni primer, ki je nastal v času, ko zavarovalna premija ni bila plačana. Poštno pošiljko je tožena stranka naslovila na poslovni naslov zavarovalca, čemur tožeča stranka tudi ni oporekala. Ta priporočena pošiljka se je vročala v skladu z 41. členom Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2) na takšen način, da je bilo naslovniku puščeno v predalčniku obvestilo, kdaj in kje lahko prevzame poštno pošiljko, in ker je očitno ni prevzel, je pošta vrnila pošiljko pošiljatelju, skupaj z oznako "ni dvignil". Tožeča stranka je s tem po prepričanju pritožbenega sodišča storila vse, kar je bila dolžna (in kar je lahko) po tretjem odstavku 937. člena OZ, da je ni mogoče več bremeniti z obveznostjo izplačila zavarovalnine oz. odškodnine. Pritožbeno sodišče se namreč pridružuje pritožbeni kritiki stališča prvostopnega sodišča, da bi moralo biti pisanje tudi dejansko vročeno, saj bi s takšnim dobesednim tolmačenjem zakonske zahteve o vročitvi obvestila omogočili dolžnikom izigravanje določb OZ, ki se nanašajo na posledice, če premija po zavarovalni pogodbi ni plačana. Zavarovalnici pa bi odvzeli možnost, da se svoje obveznosti plačila zavarovalnine oz. odškodnine razbremeni kljub neplačani premiji. V zvezi z izmikanjem vročitvam pritožba utemeljeno poudarja, da zavarovalec „ni dvignil“ niti priporočene sodne pošiljke s sklepom o izvršbi, kar še dodatno pritrjuje stališču o možnostih zavarovalca, da z izmikanjem prejemanja poštnih pošiljk onemogoči nastop pravnih posledic, ki jih predvideva tretji odstavek 937. člena OZ. Kaj več in drugače od tistega, kar je tožena stranka storila s pošiljanjem priporočene pošiljke, v kateri je zavarovalca obvestila o zapadlosti premije, tudi ni mogla storiti. Na takšno stališče se je sodna praksa že večkrat postavila ob povsem primerljivi zakonski zahtevi o vročitvi (dolžniku) izjave upnika o zapadlosti terjatve po določbi 20. a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) (1). Stališče prvostopnega sodišča, da bi moralo biti obvestilo o neplačani premiji zavarovalcu tudi dejansko vročeno, in da fikcija vročitve ne zadošča, je torej materialnopravno napačno.
10. Po prepričanju pritožbenega sodišča je napačno tudi stališče prvostopnega sodišča in tožeče stranke (iz odgovora na tožbo), da obvestilo iz priporočene pošiljke z dne 16.1.2012 naj ne bilo ustrezno tudi po vsebini, ker ni vsebovalo opozorila o prenehanju zavarovalnega kritja. Posledice za primer, če zavarovalna premija ni plačana, veljavni OZ ureja povsem drugače, kot jih je prej urejal Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR). Po določbi 913. člena ZOR je bila posledica neplačila zavarovalne premije (ob času njene zapadlosti) takšna, da je zavarovalna pogodba po samem zakonu prenehala po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pisanje. OZ pa ločuje dve situaciji, do katerih lahko pride zaradi neplačila premije, to je prenehanje zavarovalnega kritja in (ali) razdrtje oz. razveza pogodbe. Od uveljavitve OZ dalje namreč ni več kot sankcija za neplačilo zavarovalne premije avtomatično predvideno prenehanje zavarovalne pogodbe, ampak je lahko kot posledica le prenehanje obveznosti zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino oz. odškodnino. Zavarovalnica ima možnost izbrati, ali bo z zavarovalcem zaradi neplačila premije tudi razdrla zavarovalno pogodbo, in v tem primeru jo lahko razdre brez odpovednega roka šele takrat, če je v obvestilu iz tretjega odstavka 937. člena OZ zavarovalca tudi opozorila na možnost razdrtja pogodbe brez odpovednega roka (četrti odstavek 937. člen OZ); lahko pa se odloči, da obdrži pogodbo v veljavi in samo izterja neplačane premije (2). Za predmetno pravdo, kjer se presoja, ali je tožena stranka bila dolžna plačati zavarovalnino za škodni dogodek (kjer tožena stranka ni izbrala sankcije iz četrtega odstavka 937. člena OZ), je torej pravno nepomembno, ali je tožena stranka v obvestilu tudi opozorila na možnost njenega razdrtja pogodbe ali ne.
11. Po ugotovitvi, da obveznosti zavarovalnice, da krije škodo, ki je nastala s krajo vozila v času, ko zavarovalna premija ni bila plačana in po ugotovitvi, da je zavarovalnica naredila vse, kar ji je narekoval tretji odstavek 937. člena OZ, da bi zavarovalca obvestila o zapadlosti premije, ter s tem izključila svojo obveznost zavarovalnega kritja za škodni primer, je pravno irelevantno ugotavljati, ali bi morala tožena stranka obveščati tudi zavarovanca, ali pa bi se tožeča stranka morala o (ne) plačilu premije sama pozanimati.
12. Na podlagi gornjih ugotovitev je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in je izpodbijano sodbo ob pravilni uporabi določbe 937. člena OZ spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke na izplačilo zavarovalnine v višini 72.976,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2013 zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP).
13. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP zaradi spremembe prvostopne sodbe odločalo tudi o stroških postopka na prvi stopnji, in je toženi stranki, ki je v pravdi uspela, priznalo pravico do povrnitve njenih pravdnih stroškov v višini 15,00 EUR za administrativne (fotokopiranje listin) in poštne izdatke.
14. Odločitev o tožničini dolžnosti povrnitve pritožbenih stroškov (ki predstavljajo izdatke za sodno takso za pritožbo) temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.
op. št. 1: npr. sklep VSL III Ip 5039/2012, sklep VSM I Ip 419/2014 op. št. 2: glej sodbi Vrh. sod. RS II Ips 785/2008 in III Ips 36/2009