Jedro

Revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišč RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1807/2010-9 z dne 11. 10. 2011 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravita sklep Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Ljubljana, št. DT 493-2/2008-46 z dne 24. 3. 2010, in odločba Ministrstva za finance, št. DT 498-4-3/2010-3 z dne 29. 10. 2010. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 6.672,00EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidenta) zoper sklep Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Ljubljana, št. DT 493-2/2008-46 z dne 24. 3. 2010, s katerim je prvostopni carinski organ odločil, da se zoper revidenta kot aktivnega družbenika izbrisane družbe na podlagi treh izvršljivih odločb opravi izvršba z rubežem denarnih sredstev za poravnavo trošarinskega dolga, zamudnih obresti, stroškov davčne izvršbe in izdaje sklepa, v skupni višini 723.098,76 EUR. Ministrstvo za finance je revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo z odločbo, št. DT 498-4-3/2010-3 z dne 29. 10. 2010, kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom, s katerimi sta davčna organa prve in druge stopnje utemeljila svoji odločbi, in se na podlagi drugega odstavka 71. člen ZUS-1 nanje sklicuje kot na razloge sodbe. Glede na tožbene ugovore še dodaja, da se revident šteje za aktivnega družbenika izbrisane družbe A., d. o .o., saj je imel v zadnjih dveh letih pred izbrisom družbe položaj njenega družbenika, poleg tega pa je imel v družbi 30 % poslovni delež in s tem tudi 30 % glasovalnih pravic, kar pomeni, da je nedvomno imel možnost vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe. Glede na navedeno je revident solidarno odgovoren za neporavnan trošarinski dolg izbrisane družbe, saj je ta dolg nastal že v času pred izstopom revidenta iz družbe.

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga revident revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlaga tudi prekinitev postopka, skladno z določili Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (v nadaljevanju ZPUOOD) ter vložitev zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavanem primeru iz izpodbijane prvostopenjske odločbe izhaja, da revidentova obveznost, ki se izterjuje, presega zahtevani znesek, saj znaša 723.098,76 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katero je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, in na katero je revizijsko sodišče po drugem odstavku 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom Srg 2009/31062 z dne 30. 10. 2009, na podlagi 440. člena ZFPPIPP iz sodnega registra izbrisalo gospodarsko družbo B., d. o. o. (prej A., d. o. o.). Izbris je bil objavljen na spletni strani AJPES dne 12. 1. 2010. Izbrisana gospodarska družba je v času izbrisa dolgovala trošarinski dolg v višini 720.000,59 EUR z zamudnimi obrestmi, ki ga od navedene družbe ni bilo mogoče izterjati. Dne 2. 3. 2010 je carinski urad revidenta, ki je iz izbrisane družbe sicer izstopil dne 14. 7. 2008, pozval, da naj poravna celoten trošarinski dolg, saj na podlagi določil ZFPPIPP kot aktivni družbenik izbrisane družbe solidarno odgovarja za neporavnane obveznosti družbe, nastale do izstopa družbenika iz družbe. Ker revident v predvidenem roku obveznosti ni poravnal, je carinski urad na njegovo ime izdal izpodbijani sklep o izvršbi.

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali je imel revident status aktivnega družbenika izbrisane družbe, ter ali je solidarno odgovoren za dolgove družbe B., d. o. o. (prej A., d. o. o.), glede na to, da je iz družbe A., d. o. o., izstopil dne 14. 7. 2008 oziroma 11. 8. 2008, ko je bil izbrisan iz sodnega registra, torej pred izbrisom navedene družbe iz sodnega registra brez likvidacije.

10. V času, ko je revident izstopil iz navedene družbe, je veljala ureditev, po kateri je aktivni družbenik odgovarjal za obveznosti družbe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, če je imel ob prenehanju pravne osebe položaj njenega družbenika. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju(1) (v nadaljevanju ZFPPIPP-A), ki je začel veljati dne 13. 6. 2009, je določbi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP spremenil tako, da je določil odgovornost tistih aktivnih družbenikov, ki so imeli tak položaj v zadnjih dveh letih pred prenehanjem pravne osebe, čeprav tega položaja v trenutku prenehanja nimajo več. V drugem odstavku 33. člena ZFPPIPP-A je zakonodajalec določil, da se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Citirana določba ZFPPIPP-A je torej retroaktivno posegla v položaj družbenikov, ki jim je prenehalo članstvo v izbrisani družbi pred uveljavitvijo ZFPPIPA-A, vendar v manj kot dveh letih pred prenehanjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. 11. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012 odločilo, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS, saj za retroaktivnost citirane določbe ZFPPIPP-A ni obstajal ustavno dopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v pridobljene pravice. Odločilo je tudi, da se spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP uporabljata samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi ZFPPIPP-A. 12. Revident je iz obravnavane družbe izstopil dne 14. 7. 2008 oziroma 11. 8. 2008, ko je bil izbrisan iz sodnega registra, torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A, zato spremenjenega šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki razširja odgovornost družbenikov na čas dveh let pred izbrisom družbe, skladno z navedeno odločitvijo Ustavnega sodišča, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Vrhovno sodišče tako zaključuje, da revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije dne 12. 1. 2010 ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva.

13. Ker je bilo materialno pravo glede vprašanja, ali se revident šteje za aktivnega družbenika izbrisane družbe, zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odločbi prvostopenjskega upravnega organa in tožene stranke na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo.

14. Revident je z revizijo uspel, in ker je Vrhovno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo in samo odpravilo odločbi davčnih organov, je odločilo tudi o stroških upravnega spora pred sodiščem prve stopnje ter o stroških revizijskega postopka. Stroški upravnega spora pred sodiščem prve stopnje so odmerjeni na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu se revidentu priznajo stroški sestave tožbe v višini 350,00 EUR, povečani za 20 % DDV (70,00 EUR), ter plačana sodna taksa za tožbo v višini 148,00 EUR, skupaj torej 568,00 EUR. Stroški revizijskega postopka temeljijo na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in so odmerjeni na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Na podlagi tarifne številke 3.300 je revidentu ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta treba priznati 4.950,00 EUR nagrade za postopek z revizijo, povečane za 20 % DDV (990,00 EUR) ter povračilo sodne takse za revizijo v višini 164,00 EUR, skupaj torej 6.104,00 EUR. Tožena stranka je tako dolžna revidentu povrniti stroške postopka v višini 6.672,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 40/09.