Jedro

Pri odločitvi o odškodnini za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin (prestanih in bodočih) in za neprijetnosti med zdravljenjem (ki segajo tudi na duševno področje) je treba paziti, da je prisojena odškodnina primerno in pravično zadoščenje za težave oškodovanca na čutnem in duševnem področju. Ob takšnem kompleksnem obravnavanju odškodnine je treba upoštevati ne le individualne težave oškodovanca in sorazmerje z odškodninami, ki jih naša sodišča prisojajo v primerljivih primerih, marveč tudi okoliščino, na katero revizija utemeljeno opozarja - čas čakanja na odškodnino. Pri slednjem ne gre za samostojno postavko, marveč za okoliščino, ki vpliva na to, da se odškodnina določi v večjem znesku, kot bi bila sicer, če bi bila določena v razumnem roku.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v izreku pod I. glede pritožbe tožeče stranke spremeni, tako da se glasi: "Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku pod 1. glede glavnice spremeni, tako da se znesek 2.110.000,00 SIT nadomesti z zneskom 2.810.000,00 SIT." V ostalem se revizija zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo o vseh stroških postopka.

Obrazložitev

V nadaljevanju te odškodninske pravde v zvezi z obratno nesrečo 22.10.1991 je ostala med drugim odprta še razsoja o odškodnini za telesne bolečine in neprijetnosti med zdravljenjem. Tako je sodišče prve stopnje razsodilo, da gredo tožniku iz tega naslova 2.000.000,00 SIT od zahtevanih 4.700.000,00 SIT ter zakonske obresti od dneva sodbe 07.06.1999 dalje.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo, pri čemer je zavzelo stališče, da spada tožnikova škoda med srednje težke in zato dosojene odškodnine ni bilo mogoče spreminjati. Primerno je bilo upoštevano osemletno čakanje na satisfakcijo. Če bi tožnik iztoževal nevalorizirane nižje zneske, bi bile zamudne obresti dosojene od zadnje valorizacije. Odločitev o pravdnih stroških je razveljavilo in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Proti tej sodbi je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodb nižjih sodišč tako, da mu bodo prisojeni še nadaljnja odškodnina 2.700.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 07.06.1999 dalje ter vsi dosedanji pravdni stroški z obračunanim DDV. Trdi, da nižji sodišči nista dali ustrezne teže ugotovljenim dejstvom, pri čemer posebej izpostavlja sedanje bolečine in dejstvo, da je bil ob nesreči star 26 let. Nista tudi upoštevali, da se je tožnik poškodoval že leta 1991, sporne odškodnine pa še vedno ni prejel. Sodišče bi moralo po vzoru ameriškega odškodninskega prava prisoditi višjo odškodnino, ker se tožena stranka pravda do onemoglosti, zamudnih obresti od pravdnih stroškov pa sodišče ne prizna za nazaj.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je delno utemeljena.

Pri odločitvi o odškodnini za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin (prestanih in bodočih) in za neprijetnosti med zdravljenjem (ki segajo tudi na duševno področje) je treba paziti, da je prisojena odškodnina primerno in pravično zadoščenje za težave oškodovanca na čutnem in duševnem področju. Ob takšnem kompleksnem obravnavanju odškodnine je treba upoštevati ne le individualne težave oškodovanca in sorazmerje z odškodninami, ki jih naša sodišča prisojajo v primerljivih primerih, marveč tudi okoliščino, na katero revizija utemeljeno opozarja - čas čakanja na odškodnino. Pri slednjem ne gre za samostojno postavko, marveč za okoliščino, ki vpliva na to, da se odškodnina določi v večjem znesku, kot bi bila sicer, če bi bila določena v razumnem roku.

Upoštevaje povedano je po prepričanju revizijskega sodišča prisojena odškodnina iz tu obravnavanega naslova prenizka. Nižji sodišči sta pripisali premajhen pomen ne le prestanemu bolečinskemu obdobju kot posledici zapletov med zdravljenjem sicer ne "usodne poškodbe", marveč tudi dejstvom, da je bil tožnik star ob nesreči 26 let, lažje občasne telesne bolečine v ramenskem sklepu pa ga bodo spremljale vse življenje. To se bo dogajalo ne le ob vsakdanjih gibih, marveč tudi ob spremembah vremena, in to tako intenzivno, da bo potrebno razgibavanje omenjenega sklepa in jemanje lajšil proti bolečinam. Po drugi strani pa nista (sodišče prve stopnje tega dejstva ne omenja) dovolj upoštevali dejstva, da je tožnik vložil tožbo že 21.12.1992, torej skoraj osem let pred odločitvijo na prvi stopnji, kar pomeni, da gre za neobičajno dolgo čakanje na odškodnino.

Revizija pa z zahtevo, naj se ugodi tožbenemu zahtevku v celoti, pretirava, ker ne upošteva, da med zelo številnimi neprijetnostmi med zdravljenjem vse le niso takšne narave, da bi dobile svoj odsev v višji odškodnini (kontrolni pregledi, ultrazvočna preiskava, pregled pri zdravniški komisiji ipd.). Očitno pozablja na to, da je bila tožniku že prisojena odškodnina (v višini 49 povprečnih neto plač na zaposlenega v RS) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, v marsičem povezane tudi s tu obravnavanimi telesnimi bolečinami. Kar zadeva vpliv čakanja oškodovanca na njeno odmero, pa tudi ni mogoče mimo dejstva, da je bila tožniku odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah prisojena in plačana (celo v višjem znesku, kot ga je določilo revizijsko sodišče) že leta 1996 oziroma 1997. Upoštevaje vse našteto je revizijsko sodišče reviziji ugodilo le delno, tako da je pravnomočno prisojeno odškodnino za telesne bolečine in neprijetnosti zvišalo za 700.000,00 SIT (prvi odstavek 395. člena ZPP 1977). Tako pomeni skupni znesek 2.700.000,00 SIT odškodnine iz tega naslova pravično zadoščenje po določbah 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. V ostalem je revizijo zavrnilo (393. člen ZPP 1977).

Revizijskega predloga, kako odločiti o dosedanjih pravdnih stroških in stroških v zvezi s to revizijo, ni bilo mogoče upoštevati, ker revizija zoper stroškovno odločitev ni dovoljena, saj slednja ne pomeni pravnomočno končanega postopka (prvi odstavek 400. člena ZPP 1977). Tako ali tako pa stroškovne odločitve sploh še ni, ker jo je pritožbeno sodišče razveljavilo in odločitev o tem naložilo prvostopenjskemu sodišču. Spričo pravila o sočasnem odločanju o stroških v zvezi s pravnim sredstvom in o stroških vsega postopka (drugi odstavek 166. člena ZPP 1977) bo treba tudi o stroških sedaj obravnavane revizije odločiti skupaj z vsemi dosedanjimi stroški.