Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, kjer določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013, skladno z Ustavo RS.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev o pravdnih stroških se zavrže. II. Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, kjer določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013, skladno z Ustavo RS?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo učinke pogodbe o preužitku, ugotovilo je neveljavnost na podlagi te pogodbe opravljenih vknjižb v zemljiško knjigo in vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Tožencu je naložilo, da nepremičnine vrne v tožničino stečajno maso in da ji povrne 10.580,25 EUR pravdnih stroškov.

2. Višje sodišče je toženčevo pritožbo zavrnilo in mu v plačilo naložilo tožničine pritožbene stroške.

3. Zoper takšno sodbo (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) toženec pravočasno vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču dopustitev predlaga zaradi odločitve o vprašanjih:

1. Ali se prvi odstavek 391. člena ZFPPIPP, kjer je določeno, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi osebami sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013?

2. Ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, kjer določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013 skladno z Ustavo, zlasti 2., 15., 33. in 155. členom Ustave RS?

3. Ali je insolventnost stečajnega dolžnika v času oprave izpodbijanega dejanja, pogoj za izpodbojnost tudi, kadar gre za položaj iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP ali drugega odstavka 391. člena ZFPPIPP?

4. Kdo nosi trditveno in dokazno breme glede domnevne baze insolventnosti stečajnega dolžnika iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena v času oprave izpodbijanega dejanja, kadar upravitelj izpodbija pravno dejanje s tožbo zoper ožje povezano osebo, ki insolventnost in obstoj zatrjevanih dolgov prereka ter hkrati zatrjuje, da ne pozna dejstev, ki se v zvezi s tem zatrjujejo v tožbi?

5. Ali tožeča stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu glede domnevne baze insolventnosti stečajnega dolžnika iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena v času oprave izpodbojnega dejanja zadosti s tem, ko za čas oprav izpodbojnega dejanja zatrjuje dolg stečajnega dolžnika do ene osebe, predloži pa dokazila o obstoju dolga do druge osebe, pri tem pa tudi morebitne povezave ali prenosa terjatve med tema upnikoma ne zatrjuje?

6. Ali je pritožbena navedba glede izkazovanja dolga in insolventnosti stečajnega dolžnika v času oprave izpodbijanega dejanja, s katero pritožnik uveljavlja kršitev razpravnega načela in trdi, da je nasprotna stranka zatrjevala edini dolg stečajnega dolžnika do ene osebe, predložila pa dokazila o obstoju dolga do druge osebe, dovolj pomembna, da se pritožbeno sodišče do nje konkretno opredeli?

7. Ali mora tisti, ki zatrjuje obstoj terjatve posojilojemalca do posojilodajalca iz naslova posojilne pogodbe, ob ugovoru nasprotne stranke, ki ni stranka posojilne pogodbe, da denarno posojilo ni bilo dano, za dokazovanje svoje trditve o obstoju terjatve, zatrjevati in izkazati tudi, da je bilo denarno posojilo dejansko dano (denar nakazan ali izročen)?

8. Ali mora sodišče pri ugotavljanju obstoja terjatve posojilodajalca do posojilojemalca iz naslova posojilne pogodbe, ob ugovoru nasprotne stranki, ki ni stranka pogodbe, da denarno posojilo posojilojemalcu ni bilo dano, ugotoviti tudi, da je bilo denarno posojilo dejansko dano (denar nakazan ali izročen), ugovor nasprotne stranke in pritožbena navedba glede tega pa se nanašata na odločilno dejstvo, do katerega se mora sodišče določno opredeliti?

9. Ali je določba drugega odstavka 391. člena ZFPPIPP, ki določa, da so pravna dejanja stečajnega dolžnika, v korist ožje povezanih oseb izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP v skladu z Ustavo RS, zlasti z njenim 22., 23. in 33. členom?

10. Ali lahko sodišče, ki v okviru trditvene podlage ugotovi, da je izpodbijana pogodba navidezna in nična, kljub temu ugodi tožbenemu zahtevku na razveljavitev pogodbe zaradi hkrati ugotovljenih izpodbojnih razlogov, ki so drugačni od ugotovljenih razlogov za navideznost in ničnost ter ali na to pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP?

11. Ali za obravnavo pritožbe v stroškovnem delu zadostuje, da pritožnik po enakih postavkah, kot so vsebovane v stroškovniku ali sodbi sodišča, specificira del stroškov, za katere meni, da so upravičeno priznani, ali mora posebej po višini specificirati del stroškov, za katere meni, da so neupravičeno priznani?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.