Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana stvarna legitimacija izvajalca gospodarske javne službe v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki temelji na opustitvi njegovega dolžnostnega ravnanja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana stvarna legitimacija izvajalca gospodarske javne službe v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki temelji na opustitvi njegovega dolžnostnega ravnanja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine po temelju utemeljen v deležu 70 %.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama tožene stranke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke in vmesno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka na podlagi 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopusti, saj gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa ni enotna, obenem pa je pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Po njenem mnenju je sporno pravno vprašanje v obravnavanem primeru, ali je izvajalec gospodarske javne službe kot koncesionar odgovoren za opustitev dolžnostnega ravnanja, torej ravnanja, ki mu ga nalaga Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. RS, št. 62/98), in ali je dolžnostno ravnanje izvajalca predpisano s kakšnim splošnim ali posamičnim pravnim aktom. Po prepričanju tožeče stranke je odgovornost izvajalca gospodarske javne službe nedvomno podana. Po 53. členu Zakona o gospodarskih javnih službah koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo opri opravljanju koncesionirane gospodarske javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena drugačna vrsta odgovornosti. Primarno odgovornost za povzročeno škodo nosijo torej izvajalci kot nosilci javne službe, subsidiarno pa koncedent, to je država oziroma lokalna skupnost. Sodba sodišča druge stopnje je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (II Ips 461/2004 z dne 25. 1. 2006, II Ips 179/2006 z dne 26. 6. 2008, II Ips 433/2008 z dne 25. 9. 2008). Sodba sodišča druge stopnje pomeni tudi odstop od nekaterih odločb Višjega sodišča v Ljubljani (sodba II Cp 1216/2004 z dne 20. 4. 2005 in II Cp 3347/2009 z dne 2. 12. 2009).

4. Predlog je utemeljen.

5. Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je podana stvarna legitimacija izvajalca gospodarske javne službe v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki temelji na opustitvi njegovega dolžnostnega ravnanja.