Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: „Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločilo, da sodišče prve stopnje ni naredilo postopkovne kršitve, ker glede tožbenega zahtevka druge tožnice ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave? Ali je sodišče druge stopnje pri odločanju o višini odškodnine za prvo tožnico pravilno uporabilo materialno pravo (sporno 3.300 EUR)?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: „Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločilo, da sodišče prve stopnje ni naredilo postopkovne kršitve, ker glede tožbenega zahtevka druge tožnice ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave? Ali je sodišče druge stopnje pri odločanju o višini odškodnine za prvo tožnico pravilno uporabilo materialno pravo (sporno 3.300 EUR)?“

Obrazložitev

1. Tožnici sta s tožbo od sodišča zahtevali, naj razsodi, da jima je tožena država dolžna plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jima je nastala zaradi prekomernega hrupa, ki ga je povzročal promet po cesti G1-3. Sodišče prve stopnje je njunima tožbenima zahtevkoma delno ugodilo in je prvi tožnici prisodilo odškodnino v znesku 6.800 EUR, drugi tožnici pa odškodnino v znesku 4.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbena zahtevka zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper odločitev o plačilu odškodnine zavrnilo in v tem delu potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje dne 26. 10. 2009 tožbeni zahtevek druge tožnice pripoznala, sodišče prve stopnje pa ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, ampak je celo dovolilo še zvišanje tožbenega zahtevka. Poudarja, da je sodišče druge stopnje njeno pritožbo v tem delu zavrnilo, odločitev sodišča pa odstopa od odločitev višjih sodišč v zadevah VSM I Cp 445/2010, VDS Psp 261/2002, Pdp 1677/1998 in VSK I Cp 209/2006, ki jih prilaga predlogu. Meni tudi, da je sodišče prve stopnje odstopilo od sodne prakse, ko je odločalo o višini odškodnine za tožnici in se pri tem sklicuje na zadeve Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 148/2007, II Ips 813/2007, II Ips 940/2007 in II Ips 409/2009. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da je od odločitve Vrhovnega sodišča v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu ugodilo v obsegu kot izhaja iz izreka odločbe (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Glede odločitve o višini odškodnine za drugo tožnico, tožena stranka ni izkazala odstopa od sodne prakse (odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 303/2010 in II Ips 301/2010), zato v tem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).