Jedro

Odsotnost z organiziranega izobraževanja je mogoče uvrstiti med resnejše ogrožanje delovnega procesa v smislu določb četrtega odstavka 165. člena ZDR, zaradi čes ar je imela tožena stranka tudi izrecno zakonsko podlago za odklonitev izrabe letnega dopusta tožniku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 16. 8. 2010. Hkrati je zavrnilo zahtevek za priznanje delovne dobe in realizacijo pravic iz delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje ter zahtevek za plačilo odškodnine v višini 14 povprečnih plač v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi odločitve sodišča. Glede odločitve tožene stranke z dne 9. 8. 2010 o prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka izredne odpovedi in plačila razlike plače v zvezi s tem pa je sodišče s sklepom tožbo zavrglo. Presodilo je, da v tem delu procesne predpostavke za vložitev tožbe niso bile izpolnjene, saj tožnik v zvezi s prepovedjo dela na podlagi prvega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) predhodno ni uveljavljal varstva pravic pri toženi stranki.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je tožnik s samovoljnim koriščenjem letnega dopusta in odsotnostjo z dela v času od 26. 7. do 6. 8. 2010, ko je bilo pri toženi stranki organizirano obvezno izobraževanje v zvezi z delom, huje kršil delovne obveznosti v smislu določb druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR in da je bil podan dodatni pogoj za podajo izredne odpovedi iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in v njej formalno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Obširno navaja, da mu je tožena stranka na tak način kršila pravico do izrabe letnega dopusta. Kljub temu, da je bil vnaprej opozorjen na možnost obveznega izobraževanja v poletnih mesecih, je glede na uskladitev možnega dopusta z ženo in zagotovitev letovanja z družino utemeljeno za sporne dneve že vnaprej rezerviral in vplačal pri agenciji letovanje, saj je bil točen termin izobraževanja znan šele dober mesec vnaprej. Zato bi morala tožena stranka upoštevati njegovo pravico do izrabe dopusta v naprej najavljenem terminu. Poleg tega navedena odsotnost z dela ne predstavlja hujše kršitve pogodbenih in drugih delovnih obveznosti iz 111. člena ZDR, saj je bil tudi po ugotovitvah sodišča z izobraževanja neupravičeno odsoten le 4 delovne dneve. Tudi sicer se je bil ves čas pripravljen usposabljati za delo v zvezi z novimi tehnološkimi in programskimi rešitvami s pomočjo sodelavcev, ki so se spornega usposabljanja udeležili. Hkrati je sodišče neutemeljeno presodilo, da tožnik dela ne bi mogel nadaljevati niti do izteka odpovednega roka in je v zvezi s tem neutemeljeno in nekritično sledilo enostranskim navedbam tožene stranke.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožnik bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po vsebini ni navedel in opredelil. Zato sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

7. V zvezi s tožniku očitano kršitvijo je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednje dejansko stanje, s katerim je soglašalo in na njem gradilo svojo presojo tudi sodišče druge stopnje: Tožnik je že v mesecu marcu 2010 prijavil izrabo letnega dopusta v času od 26. 7. do 6. 8. 2010. Direktorica tožene stranke ga je že koncem marca 2010 obvestila, da dopusta v navedenem času ne bo mogel koristiti, če bo v tem času organizirano sicer za poletne mesece predvideno izobraževanje na novih sistemih.

Glede termina izobraževanja je bila tožena stranka vezana na sodelovanje njene matične firme. Zato so bili konkretni termini izobraževanja znani šele 16. 6. 2010. Za tožnika in ostale tehnike je bilo to izobraževanje predvideno v času od 26. do 30. 7. 2010 in je bil tožnik o tem tudi takoj obveščen.

Tožnik je zase in družino že pred tem rezerviral letovanje v času od 26. 7. do 6. 8. 2010. Ne da bi poskušal z direktorico tožene stranke razrešiti problem nastopa letovanja, ki se je pokrival s terminom obveznega izobraževanja, je tožnik 26. 7. 2010 pričel z izrabo letnega dopusta in odšel na letovanje, čeprav se je zavedal, da mu izraba dopusta v nastali situaciji ni odobrena in se izobraževanja ni udeležil. Pred tem je tožnik v mesecu juliju 2010 (od 12. do 16. 7.) z odobritvijo tožene stranke že izkoristil 5 dni letnega dopusta.

8. Na podlagi 165. člena ZDR delavec izrabi letni dopust upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Pri tem imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Le en dan letnega dopusta lahko delavec po pravočasni predhodni najavi izrabi tisti dan, ki ga sam določi. Sicer lahko delodajalec delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

9. Glede na navedene dejanske ugotovitve in zakonsko opredelitev izrabe letnega dopusta je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno očitala samovoljno izrabo letnega dopusta v času od 26. 7. do 6. 8. 2010, razen eventualno enega delovnega dne izrabe letnega dopusta po izbiri delavca. Posebej mu je to utemeljeno očitala vsaj za 4 dni med vključno 26. in 30. 7. 2010, ko je bilo pri toženi stranki organizirano vnaprej najavljeno obvezno izobraževanje delavcev v zvezi z novo tehnološko in programsko opremo. Odsotnost s takšnega organiziranega izobraževanja je mogoče uvrstiti med resnejše ogrožanje delovnega procesa v smislu določb četrtega odstavka 165. člena ZDR, zaradi česar je imela tožena stranka tudi izrecno zakonsko podlago za odklonitev izrabe letnega dopusta tožniku.

10. Sodišče soglaša, da pomeni taka samovoljna izraba letnega dopusta hujšo kršitev delovnih obveznosti v smislu določb 2. alineje 111. člena ZDR, ki je lahko razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Hkrati pa sodišče soglaša, da je tožena stranka dokazala tudi okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do poteka odpovednega roka. Pri tem se je tožena stranka utemeljeno sklicevala tudi na nesprejemljivost samovoljnega ravnanja tožnika glede na zahtevano doslednost pri ravnanju drugih delavcev tudi v zvezi z obveznostmi glede najavljenega izobraževanja.

11. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila sporna izredna odpoved zakonita.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.