Jedro

Upoštevaje določbe javnega razpisa bo prosilec, ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na javnem razpisu, skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na javnem razpisu v korist mld. tožnika.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper, št. ... z dne 12. 7. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper (v nadaljevanju tožena stranka) je na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakonika (SZ in 3. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter Javnega razpisa Stanovanjskega sklada za dodelitev neprofitnih stanovanj št. ... z dne 15. 11. 2012 (v nadaljevanju Javni razpis) zavrgel vlogo mld. A.A., ki ga zastopa zakoniti zastopnik B.A., za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je zakoniti zastopnik mld. A.A., roj. leta 2012, B.A. podal vlogo za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja po Javnem razpisu Stanovanjskega sklada.

Glede na to, da je prosilec mladoletna oseba, roj. 2012, ne more biti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, saj nima sposobnosti biti stranka, ker ne more samostojno nastopati in opravljati dejanja v upravnem postopku (procesna sposobnost); ter izkazati stvarne legitimacije, to je upravičenosti, da v upravni zadevi nastopa kot stranka, saj ni poslovno opravilno sposoben, zaradi česar ne bo mogel skleniti niti najemne pogodbe, niti plačevati vseh stroškov uporabe stanovanja, zato je vlogo mld. vlagatelja zavrgel. Župan Mestne občine Koper je z odločbo št. ... z dne 21. 10. 2013 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo Župana Mestne občine Koper z dne 21. 10. 2013 ter sklep z dne 12. 7. 2013. V tožbi navaja, da so v razpisni dokumentaciji obširno opisani pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da lahko veljavno kandidirajo. V točki 2.4. predmetnega razpisa je določen dodatni pogoj stalnosti bivanja v MO Koper, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja. Stalno bivanje v MO Koper neprekinjeno od rojstva dalje prijavitelju 50 točk. V razpisni dokumentaciji pa ni nikjer določen pogoj polnoletnosti za sodelovanje na javnem razpisu. Skladno z navedenim sta starša tožeče stranke sprejela logično odločitev, da je za družino najbolje, da na Javnem razpisu kandidira edini član, ki stalno biva v Mestni občini Koper od rojstva dalje, saj mu s tem avtomatsko pripada 50 točk. Ugovarja zmotnemu stališču tožene stranke, da tožeča stranka ne more nastopati kot stranka iz razloga, ker kot mladoletna oseba ne more biti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Tožeča stranka je že v pritožbi zoper napadeni sklep z dne 12. 7. 2013 utemeljeno obrazložila, da je s tako odločitvijo organa odločanja popolnoma razvrednoten institut zakonitega zastopstva.

Nadalje navaja, da sta tako sklep z dne 12. 7. 2013, kakor odločba z dne 21. 10. 2013, preuranjeni, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, niti spoštovana veljavna zakonodaja. V konkretnem primeru bi moral organ odločanja meritorno odločati o tožnikovi vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ob upoštevanju inštituta zakonitega zastopstva.

Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi ter tožeči stranki naloži plačilo škode, ki je nastala v upravnem postopku v višini 1.000,00 EUR v roku 15 dni ter ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter dodatno navaja, da mld. otrok po zakonitem zastopniku ne more sodelovati na razpisu tudi iz razloga kolizije interesov med njim in starši, s katerimi živi v družinski skupnosti. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanje v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s Pravilnikom o dodelitve neprofitnih stanovanj v najem, ki izda minister (peti odstavek 87. člena (SZ-1). Pravilnik izdan na podlagi petega odstavka 78. člena SZ-1 v tretjem členu določa splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, med katerimi ni pogoja polnoletnosti, tega pogoja pa tudi ne določa Javni razpis. Glede na navedeno po mnenju sodišča mladoletne osebe lahko kandidirajo na Javnem razpisu in so glede na to po mnenju sodišča lahko stranke v postopku, če so zastopane po zakonitem zastopniku.

Upoštevaje določbo prvega odstavka 107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) so zakoniti zastopniki mladoletnega otroka starši, ki lahko v imenu otroka uveljavljajo pravice in pravne koristi otroka ter sklepajo v imenu otroka pravne posle, saj mladoletni otrok, mlajši od 15 let, za kar gre v konkretnem primeru, upoštevaje določbo 108. člena ZZZDR ni poslovno sposoben. Upoštevaje navedeno je po mnenju sodišča tožena stranka neutemeljeno oziroma vsaj preuranjeno zavrgla vlogo tožeče stranke.

Po mnenju sodišča se sicer po naravi stvari v primeru, da je prosilec eden izmed članov družine neprofitna najemna stanovanja dodeljujejo enemu izmed staršev otrok, ki so dolžni skrbeti za mladoletne otroke. Starši imajo namreč pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (roditeljska pravica), ki upoštevaje 4. člen ZZZDR pripada skupaj očetu in materi. Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajati (prvi odstavek 103. člena ZZZDR). Starši pa imajo upoštevaje določbo drugega odstavka 27. člena Konvencije o otrokovih pravicah (v nadaljevanju Konvencija) glavno odgovornost za to, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi možnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj, med katerimi je po mnenju sodišča tudi zagotovitev primernega stanovanjskega standarda.

Upoštevaje določbe točke 1.2 Javnega razpisa, bo prosilec,ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na Javnem razpisu skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na Javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na Javnem razpisu, upoštevaje navedene določbe Konvencije in ZZZDR, v korist mld. tožnika.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, jo je v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek istemu organu (tretji odstavek istega člena). V ponovnem postopku bo upravni organ moral odločiti tudi glede odškodninskega zahtevka za škodo nastalo tožeči stranki v upravnem postopku.

K točki II. izreka: Ker je bila zadeva rešena na seji, tožeča stranka pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v skladu z 3. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu v višini 15,00 EUR. Upoštevaje navedeno zakonsko določilo, tožeča stranka do višjih stroškov ni upravičena. V obravnavanem primeru ni podlage za odločanje o tožnikovem odškodninskem zahtevku, saj sodišče ni odločalo o sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-1, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1.