Jedro

Ker odločitev v izpodbijanem sklepu temelji tudi na uporabi prvega odstavka 11. člena ZST-1, za katerega je Ustavno sodišče v odločbi U-I-85/14 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, in do odprave te neskladnosti določilo način njene izvršitve, mora sodišče prve stopnje v novem postopku pri presoji tožnikove upravičenosti do popolne oprostitve plačila sodnih taks, upoštevati razloge in način izvršitve, kot jih je navedlo Ustavno sodišče v omenjeni odločbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 400/2013-4 z dne 31. 1. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mladoletnega tožnika (v nadaljevanju tožnik) delno oprostilo plačila sodne takse za tožbo (postopek pred sodiščem prve stopnje) tako, da je dolžan po Tar. št. 6111 plačati 74,00 EUR sodne takse.

2. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da glede na to, da ne tožnik ne njegova starša niso prejemniki denarne socialne pomoči, upoštevaje določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 nima podlage za oprostitev plačila sodne takse v celoti. Je pa glede na podatke o dohodkovnem stanju tožnika in njegovih družinskih članov presodilo, da bi se s plačilom celotnega zneska sodne takse (148,00 EUR) lahko občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživljajo, saj njihovi mesečni prihodki (315,00 EUR na družinskega člana) občutno odstopajo od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je ob vložitvi tožbe znašal 530,00 EUR. Pri določitvi deleža sodne takse, ki jo je tožnik dolžan plačati (50 %), pa je upoštevalo tudi, da je tožnikov oče solastnik nepremičnine (parc. št. 15 k. o. ...) in lastnik registriranega kolesa z motorjem (Piaggio Gilera Runner 50), čeprav tožnik teh podatkov v izjavi ni navedel, pač pa ju je sodišče prve stopnje ugotovilo pri preverjanju navedb v izjavi.

3. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je tožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Podredno je vložil še predlog za odložitev plačila sodnih taks, podredno pa še predlog za obročno plačilo sodnih taks. V pritožbi navaja, da je njegov oče lastnik kolesa z motorjem, letnik 2002, vendar gre za kolo z motorjem, ki je v okvari in potrebno večjega popravila, sicer pa se uporablja kot prevozno sredstvo in ne predstavlja luksuza ne za lastnika ne za družino. Njegova tržna vrednost je največ 100,00 EUR. Tudi nepremično premoženje njegovega očeta, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ne bi smelo biti upoštevano pri določitvi obveznosti plačila sodnih taks za spor, katerega vsebina je dodelitev neprofitnega stanovanja, saj gre za nepremičnino, ki jo je oče podedoval pred 33 leti in jo uporablja njegov stric. V podrednih predlogih za odložitev plačila sodne takse in njeno obročno plačilo pa navaja, da ima njegova družina precejšnje socialne težave zaradi splošne gospodarske krize, plačilo relativno visoke takse pa bi negativno vplivalo na socialno stanje družine.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bil tožnik (predšolski otrok) delno oproščen plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, in sicer je bil oproščen plačila v višini 74,00 EUR (od 148,00 EUR, kot je po tarifni številki 6111 določeno za postopek v upravnem sporu pred sodiščem prve stopnje), kar pomeni, da je bil tožnik oproščen 50 % višine dolžnega zneska sodne takse, plačati pa mora sodno takso v znesku 74,00 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbi drugega odstavka 11. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da glede na to, da ne tožnik ne njegova starša niso prejemniki denarne socialne pomoči, upoštevaje določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 nima podlage za oprostitev plačila sodne takse v celoti.

6. Ustavno sodišče RS pa je v postopku za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka 11. člena ZST-1 z odločbo U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da ni najti razumnega razloga, izhajajočega iz narave stvari, ki bi opravičeval neenako obravnavo med prejemniki denarne socialne pomoči in neprejemniki denarne socialne pomoči, ki sicer izpolnjujejo pogoje za njeno pridobitev. Zato je izpodbijana ureditev v neskladju s splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ob ugotovljeni neustavnosti pa je določilo tudi način izvršitve te odločbe, in sicer, da do odprave protiustavnosti, ugotovljene s to odločbo, sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala (3. točka izreka). To pa pomeni, da bodo sodišča morala do odprave protiustavnosti v postopkih odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, sama ugotavljati, ali bi bila stranka do denarne socialne pomoči upravičena ali ne.

7. Po ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča(1) so učinki ugotovitvene odločbe enaki učinkom razveljavitve, kar pomeni, da ugotovitvena odločba učinkuje za naprej (ex nunc), del zakona, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustaven, pa se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je ugotovitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člena ZUstS).

8. V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o tem, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, v času odločanja sodišča prve stopnje zakonita, vendar pa je tu ključno, ali je bila ta odločitev tudi skladna z Ustavo in tako tudi z razlogi, ki so Ustavno sodišče vodili k odločitvi, da je zakonska ureditev v prvem odstavku 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo.

9. Glede na to, da odločitev v izpodbijanem sklepu temelji tudi na uporabi določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, in do odprave te neskladnosti določilo način izvršitve svoje odločbe, je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo upoštevati razloge in način izvršitve v odločbi Ustavnega sodišča U-I-85/14 in skladno s tem ponovno presoditi, ali je tožnik upravičen do popolne ali delne oprostitve plačila sodnih taks oziroma do obročnega ali odloženega plačila sodne takse.

Op. št. (1) : npr. Up-2436/08, U-I-42/08, Up-624/11.