Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj a ali je bila v postopku kršena toženčeva pravica do izjave in ali je bilo pri odločitvi o višini odškodnine pravilno uporabljeno materialno pravo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: „Ali je bila v postopku kršena toženčeva pravica do izjave in ali je bilo pri odločitvi o višini odškodnine pravilno uporabljeno materialno pravo?“ Odločitev o stroških postopka se pridrži za odločbo o reviziji.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo odškodnino v znesku 5.000 EUR za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela kot slabotna oseba zaradi toženčeve spolne zlorabe. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo, pritožbi tožnice pa je ugodilo in je odškodnino zvišalo na 11.266,90 EUR.

2. Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, ker meni, da gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in zato, ker v zvezi z pomembnim pravnim vprašanjem sodna praksa Vrhovnega sodišča ne obstaja. Predlaga, da Vrhovno sodišče predlogu za dopustitev revizije ugodi. Navaja, da je sodišče druge stopnje zvišalo prisojeno odškodnino na podlagi primerov iz sodne prakse, v katerih so bili oškodovanci mladoletniki in zato ti primeri z obravnavanim primerom niso primerljivi. Toženec posebej opozarja, da je tožnica sprva v spolne odnose privolila, da je imela aktivno spolno življenje s svojim partnerjem in še s tretjim moškim, ki je bil obsojen za enako kaznivo dejanje kot toženec. Poudarja, da v vseh zadevah, ki jih je sodišče druge stopnje navedlo v obrazložitvi svoje odločitve, nobeden od oškodovancev še ni imel spolnih odnosov, zato je bila njihova duševna in telesna integriteta bistveno bolj prizadeta, kot pa je bilo to ugotovljeno pri tožnici. Toženec zato meni, da sodišče druge stopnje zgolj s sklicevanjem na sodno prakso, brez primerjave okoliščin navedenih primerov, ne bi smelo spremeniti odločitve. Toženec tako v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava izpostavlja tri po njegovem pomembna pravna vprašanja: - Ali lahko sodišče druge stopnje zviša odškodnino brez neposrednega stika s strankami? - Ali je svojo odločitev dolžno obrazložiti argumentirano, upoštevajoč podobnosti in razlike v dejanskem stanju? Ali se sodna praksa glede določanja višine denarne odškodnine, ki se nanaša na mladoletnike, lahko uporablja za odrasle, slabotne osebe s popolno poslovno sposobnostjo glede na različno telesno razvitost in dojemanje spolnosti?

3. Toženec v predlogu navaja in tudi izkazuje z listinami, da naj bi sodišče druge stopnje kršilo načelo neposrednosti, ker je zavrnilo njegov predlog za dodatno zaslišanje izvedenke. Meni tudi, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zavrnilo njegov predlog, naj izvedenec poda izvedensko mnenje po tem, ko bo ponovno pregledal tožnico. Toženec opozarja, da je izvedenka izdelala izvedensko mnenje na podlagi pregleda, ki je bil opravljen za potrebe kazenskega postopka, pri čemer je izvedenka morala v kazenskem postopku oceniti, ali gre za slabotno osebo, v pravdnem postopku pa obseg duševnih bolečin. Meni tudi, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, ker je bil zavrnjen njegov predlog za zaslišanje tožničinega partnerja, saj je bilo to pomembno zaradi ugotavljanja obsega tožničinih duševnih bolečin. Toženec tudi meni, da je sodišče ravnalo nepravilno, ker ni dopustilo neposrednega postavljanja vprašanj tožnici, ampak le preko sodnika, s čimer je bilo kršeno načelo neposrednosti.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da je od odločitve Vrhovnega sodišča v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu ugodilo in revizijo v navedenem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).