Jedro

V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Zato tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja geomehanike, v obravnavani zadevi ne morejo biti pravno odločilni. Gre za zahtevna strokovna vprašanja, ki so predmet tehnično strokovnih študij, rešitve teh vprašanj, ki so vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije in pooblaščeni projektanti, pa lahko preverjajo le za to usposobljeni in pooblaščeni revidenti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka investitorju, A. d. o. o. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu), izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskih objektov v planski celoti V3 Vič v območju urejanja VS 3/3 Brdo-Vrhovci, morfološka enota 1C/3, s hišnimi priključki, z zunanjo in prometno ureditvijo, za izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture ter za varovanje brežin in zaščito gradbene jame na tam navedenih zemljiščih, ter za gradnjo ceste C7 – odcep B s komunalno infrastrukturo po predloženih projektih in pod v izreku navedenimi pogoji. S sklepom z dne 9. 9. 2011 je prvostopenjski upravni organ popravil pisno pomoto v 2.h. točki izreka, ki se nanaša na zagotovitev minimalne komunalne oskrbe, in na 14. strani obrazložitve.

Izpodbijano gradbeno dovoljenje se nanaša na 15 individualnih hiš v nizu v treh sklopih in 39 večstanovanjskih hiš v nizu v 10 sklopih. V izreku je med drugim odločeno tudi o načinu varovanja brežine in gradbene jame. Tako je za zaščito varovanja brežine predvideno 216 IBO sider dolžine cca 9-12 m v nizu treh sider, pri tem je vsako posebej sidrano najmanj 4,8 m v raščen teren. Določeno je tudi, da se niz sider ponovi vzdolž celotne brežine, v zgornji coni pa so sidra med seboj povezana s trajnimi AB gredami dimenzije 20/20 cm. Zaščita gradbene jame pa je predvidena v celotni dolžini in sicer s piloti fi-80, dolžine 12 m na medosni razdalji 0,70 m, ki so med seboj povezani z AB gredami na razmiku 3 m, vsak pilot je sidran še z dvema sidroma. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je upravni organ ugotavljal, ali so med drugimi izpolnjene tudi zahteve glede zanesljivosti gradnje kot tudi glede varovanja brežin in zaščite gradbene jame. Tako je ugotovil, da je bil načrt izkopov in osnovne podgradnje št. 27/08-PGD-8-I izdelan skladno s poročili in mnenji, ki jih predpisuje 45. člen Odloka o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (v nadaljevanju PUP) za morfološko enoto 1C/3, in da je bilo za ta načrt pridobljeno pozitivno revizijsko poročilo. Nadalje organ ugotavlja, da je sestavni del projektne dokumentacije tudi dodatno geološko-geotehnično poročilo s predlogom sanacije/zaščite brežin št. 123/08/G08089-SZ, ki povzema ugotovitve/rezultate dodatnih raziskav, izvedenih zaradi zahtevnega terena, in da vsebuje predloge ureditve brežin ter zaščite gradbene jame za predvidene objekte. Upravni organ ugotavlja tudi, da dodatne georadarske meritve pri tožnikovem objektu potrjujejo ustreznost predlaganih rešitev.

Glede na zakonsko ureditev odgovornosti projektantskih podjetij, projektantov in izvajalcev, ob upoštevanju, da so načrte izdelale pooblaščene organizacije in da je bilo za te načrte pridobljeno pozitivno revizijsko mnenje, je upravni organ tožnikove pripombe glede stabilnosti zahtevnega terena zavrnil kot neutemeljene in z ničemer izkazane. Neustreznost rešitev, predvidenih v PGD, naj ne bi izhajale niti iz mnenja tujega strokovnjaka, ki ga je v upravnem postopku tožnik predložil kot prevod elektronskega sporočila. V zvezi z zahtevami, da se v fazi gradnje izvaja opazovanje premikov terena, pa upravni organ pojasnjuje, da projektna dokumentacija predvideva postavitev markerjev monitoringa že pred začetkom izvedbe del in da mora po določbah PUP strokovna geološka služba pred pričetkom del na stroške investitorja ugotoviti ničelno stanje obstoječih stanovanjskih objektov na robu brežine.

Drugostopenjski upravni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Ugotavlja, da je predvidena gradnja skladna z določbami PUP, po katerih je treba za vsak poseg upoštevati geomehansko poročilo, ki ga je pod št. DN 2001957/2006 dne 26. 10. 2006 izdelal B. d. o. o., Preliminarno geotehnično mnenje, ki ga je pod št. 44/07 junija 2007 izdelal C. d. o. o., in strokovno mnenje o geotehnični problematiki, ki ga je pod št. R-44-07 dne 3. 10. 2007 izdelala D. Pritožbene ugovore, da bi bile obstoječe hiše ogrožene zaradi nameravane gradnje, je zavrnil s pojasnilom, da je ena bistvenih lastnosti, ki jih Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) predpisuje za objekte, njihova zanesljivost, ki se zagotavlja s projektiranjem, gradnjo oziroma izvajanjem del, gradbenim nadzorom, ter z ustrezno uporabo in z vzdrževanjem objektov. V zvezi s tem se sklicuje na načrte, ki jih je predložil investitor, ter na investitorjevo obveznost izdelati poročilo o t. i. ničelnem stanju obstoječih objektov in opraviti dodatne raziskave, če bi se pokazalo, da se sestava tal kakorkoli razlikuje od ugotovitev v predhodno izdelanih poročilih. Meni, da je na tak način poskrbljeno za interese lastnikov obstoječih objektov.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi najprej opisuje dogodke od pričetka gradnje njegove hiše leta 1992 do izdaje izpodbijane odločbe. Sklicuje se na obrazložitev odločbe upravnega organa druge stopnje z dne 1. 2. 2011, s katero je ta, ko je o zadevi odločal prvič, odpravil gradbeno dovoljenje z dne 24. 9. 2010. Meni, da organ prve stopnje ni sledil napotkom organa druge stopnje iz te odločbe, ker naj ne bi skrbno ocenil tožnikove pritožbene navedbe o tem, da pod njegovim objektom potrebne meritve niso bile opravljene. Tožnik v zvezi s tem navaja, da je kot dokaze, da se je gradbena jama pod njegovo hišo leta 1992 podrla, predložil 3 barvne fotografije in tudi projekt ureditve brežine, ki ga je po tem dogodku izdelal B. 16. 6. 2006. Te navedbe naj bi potrdila tudi georadarska merjenja dne 24. 11. 2010, s katerimi je bilo pod temelji tožnikove hiše, tako globoko kot je segel georadarski signal (torej od 8 do 9 m) ugotovljeno samo umetno nasutje v dveh plasteh in nič trdne zemljine. Vrhovški hrib pa naj bi bil na tej lokaciji visok 12 m. Vrtine, globoke od 19 do 21 m, naj ne bi bile izvrtane tam, kjer se je gradbena jama leta 1992 podrla, oziroma tam, kjer je njegov sosed zgradil svoj nasip. Navaja, da z nobeno vrtino ni bilo ugotovljeno umetno nasutje, ki bi bilo globlje od 1,1 m. Zato meni, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, saj upravni organ prizadeti stranki ni naložil izdelave potrebnih meritev, tj. dodatnih 19 do 21 m globokih vrtin na relevantnih lokacijah. Trdi, da obstaja nasprotje med zapisom v tehničnem poročilu in v prerezih, toženka pa naj bi zaradi podpisa projektanta napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Ker potrebne meritve niso bile opravljene, naj tudi ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali bo investitor lahko zadostil zahtevi, da mora biti vsako sidro sidrano najmanj 4,8 m v raščen teren. Meni, da 6. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1 ni bila uporabljena pravilno, da so bili zasledovani interesi prizadete stranke in njenega večinskega družbenika (E.), ne pa tudi njegove pravice. V zvezi s tem se sklicuje na 85. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo in sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, podrejeno pa, naj izpodbijano odločbo in sklep odpravi in zavrne zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja.

Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da bodo gradbeno dovoljenje oziroma dela, ki bodo izvedena na njegovi podlagi in na podlagi PGD dokumentacije, omogočala trajno varovanje brežine in bodo pomenila dokončno sanacijo sedanjega stanja s ciljem varnosti obstoječih objektov, varnosti in boljše nosilnosti brežine ter varnosti novo predvidenih objektov. Meni, da tožnik ni dokazal resničnosti svojih trditev, da projekt ni ustrezen oz. strokovno pravilen. Ne strinja se z očitkom, da organ prve stopnje ni sledil navodilom pritožbenega organa, saj so bile izvedene dodatne georadarske meritve, ki pa niso izpodbile predlaganih projektnih rešitev. Navaja, da je tožnikova interpretacija pri odčitavanju zgolj iz georadarskih meritev nepopolna, saj je treba upoštevati tudi osnovne podatke o sestavi tal, pridobljene z geološkimi in geomehanskimi poročili F. d. o. o. in B. d. o. o. Poleg tega prizadeta stranka meni, da bi tožnik za svoje trditve moral predložiti dokaze o nepravilnosti dokumentacije, tožnik sam pa nima licenc za njeno strokovno presojo. Glede na omenjena elaborata se ne strinja s tožnikovo trditvijo, da ni imela podlage za izdelavo projekta za zaščito brežine. Tako naj bi bile v neposredni okolici tožnikovega objekta narejene vrtine v nivoju njegove hiše in v nivoju pod brežino. Georadarske meritve so bile narejene kot dopolnilne, za ugotavljanje strukture zemljine pri tožnikovi hiši, in ne kot meritve za izdelavo PGD. Rezultati teh meritev pa naj ne bi bili v nasprotju z rezultati, pridobljenimi z vrtinami globine 20 do 21 m, ki so bile podlaga za izdelavo PGD dokumentacije. V nadaljevanju navaja dokumente, ki so bili podlaga za izdelavo načrta izkopov in osnovne podgradnje ter načrta varovanja brežine in zaščite gradbene jame, in trdi, da so navedbe o nepoznavanju sestave tal neupravičene. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, tožniku pa naloži povračilo njenih stroškov postopka.

Tožnik se v pripravljalni vlogi sklicuje na pisno izjavo o nasprotovanju nameravani gradnji, ki jo je podal v upravnem postopku, in v kateri je opozarjal na to, da meritve glede terenskih razmer in sestave tal pod njegovo hišo proti vzhodu še niso bile opravljene in da zato relevantno dejansko stanje še ni bilo ugotovljeno. Navaja, da nobeno od poskusnih vrtanj ni bilo izvedeno po problematičnih nasipih vzhodno od tožnikovega objekta v smeti Tehnološkega parka. Meritve z georadarjem pa naj bi pokazale, da projekt utrditve brežine v geomehanskih vrtanjih in izdelanih geotehničnih elaboratih nima pokritja.

Tožba ni utemeljena.

Pristojni organi pri graditvi objektov in vsi udeleženci pri graditvi objektov so po 18. členu ZGO-1 vsak zase in v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določa ta zakon, med drugim dolžni zagotavljati, da bodo objekti ter njihovi posamezni deli zanesljivi in skladni s prostorskimi akti.

Kdaj in ob kakšnih pogojih upravni organ za gradbene zadeve izda investitorju dovoljenje za gradnjo, je določeno v ZGO-1. Ta določa, da pristojni organ (24. člen ZGO-1) investitorju na njegovo zahtevo izda gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta ali izvedbo drugih del po tem, ko ugotovi, da so bile k zahtevi za izdajo upravnega dovoljenja priložene priloge in dokazila iz 54. člena ZGO-1. Pred izdajo upravnega dovoljenja investitorju je upravni organ dolžan preveriti tudi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih za izdajo upravnega dovoljenja določa 66. člen ZGO-1. Tako mora upravni organ po določbi 1. točke prvega odstavka 66. člena preveriti, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, po določbi 4. točke prvega odstavka 66. člena pa, ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je ta predpisana.

Bistvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati objekti, določa že prvi odstavek 9. člena ZGO-1, med katerimi je v prvi alineji navedena zahteva po mehanski odpornosti in stabilnosti. V 48. členu ZGO-1 določa temeljne zahteve projektiranja. Po prvem odstavku tega člena mora biti s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti. Točka 14 tretjega odstavka 48. člena pa določa, da je treba pri projektiranju med drugimi upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, ter nosilnost in stabilnost temeljnih tal. Zagotavljanje bistvene zahteve „mehanska odpornost in stabilnost“ opredeljuje tudi 4. člen Pravilnika o projektni dokumentaciji. Za zahtevne objekte, med katere sodi obravnavana gradnja (2.b. točka izreka izpodbijane odločbe), je s prvim odstavkom 53. člena ZGO-1 predpisana tudi revizija projektne dokumentacije. Z revizijo projektne dokumentacije se preverja, ali je z načrti tehničnih rešitev dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev (tretji odstavek 53. člena ZGO-1).

V obravnavani zadevi je upravni organ ugotovil, da je projektna dokumentacija skladna z določbami 45. člena PUP, s katerimi je predpisano, da je treba za vsak poseg v morfološki enoti 1C/3 upoštevati poročilo B., d. o. o., št. DN 2001957/2006 z dne 26. 10. 2006, Preliminarno geotehnično mnenje C. d. o. o., št. 44/07 iz junija 2007 in strokovno mnenje D. št. R-44-07 z dne 3. 10. 2007 o geotehnični problematiki. Ugotovil je tudi, da sta skladno z zahtevami, ki izhajajo iz navedenih dokumentov, in skladno z zahtevami določb PUP, po katerih je treba pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo začasnega varovanja nasutje brežin in začasnega varovanja izkopov za gradbeno jamo ter projektno dokumentacijo dokončnega varovanja nasutja brežin, sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi Geološko – geotehnično poročilo s predlogom sanacije/zaščite brežin št. 123/08/G08089-SZ, ki ga je avgusta 2008 izdelal F. d. o. o., ter načrt izkopov ter osnovne podgradnje (varovanje brežin in zaščita gradbene jame) št. 27/08-PGD-8-I, ki ga je januarja 2009 (dopolnitve marec 2010, junij 2010 in marec 2011) izdelal G. d. o. o. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve je razvidno, da je upravni organ ugotovil tudi, da je bilo k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobljeno pozitivno revizijsko mnenje. Navedenim ugotovitvam tožnik ne ugovarja. V tožbi namreč niti ne zatrjuje, da predložena projektna gradbena dokumentacija ne bi imela predpisanih sestavin. Kaj več od tega pa tudi po presoji sodišča upravni organ od investitorja ne more terjati. Upravni organ je torej ugotovil dejstva, ki so pravno odločilna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1. Po navedenem je torej neutemeljen tožbeni očitek o nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

V projektiranje in projektno dokumentacijo pa zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Zato tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja geomehanike, v obravnavani zadevi ne morejo biti pravno odločilni. Gre za zahtevna strokovna vprašanja, ki so predmet tehnično strokovnih študij, rešitve teh vprašanj, ki so vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije in pooblaščeni projektanti, pa lahko preverjajo le za to usposobljeni in pooblaščeni revidenti. Enako stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi I Up 928/2006 z dne 26. 2. 2009, na katero se je pravilno skliceval že prvostopenjski upravni organ. Po navedenem je tožnikov ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava neutemeljen.

Tudi po presoji sodišča tožnik ni predložil nasprotne strokovne študije oziroma projekta, ki bi pri upravnem organu lahko vzbudil dvom v pravilnost in skladnost projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Zgolj tožnikove navedbe o potrebi po dodatnem poskusnem vrtanju pred njegovo hišo in njegovo mnenje, da je potreben drugačen projekt utrditve brežine, pa ne zadoščajo za utemeljitev drugačne presoje izpolnjevanja pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato je neutemeljen tudi tožnikov očitek, da upravni organ ni sledil napotku pritožbenega organa glede obravnavanja geomehanske problematike.

Prav tako je neutemeljen očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Gre za ustavnoprocesno jamstvo, tožnik pa ne trdi, da je bila izpodbijana odločba izdana v postopku, v katerem bi bila kršena pravila upravnega postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik v postopku sodeloval, da se je imel možnost izjaviti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ter da je upravni organ njegove ugovore obravnaval in se do njih opredelil. Dejstvo, da je interes prizadete stranke kot investitorke, da se gradbeno dovoljenje izda, in morebitno dejstvo, da je to tudi interes E. kot večinskega družbenika investitorke, pa samo po sebi ne pomenita, da je bil tožnik prikrajšan za pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Na drugačno odločitev ne more vplivati niti tožnikovo sklicevanje na 85. člen SPZ. Sodno varstvo na podlagi navedene določbe namreč lahko uveljavlja v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti. Enako velja za morebitne odškodninske zahtevke iz naslova povzročene škode zaradi gradnje obravnavanih objektov.

Glede na navedeno je po presoji sodišča odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče v tem delu sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1) in jih ne ponavlja.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). O zadevi je odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Zato poleg tožnika tudi prizadeta stranka ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z odgovorom na tožbo.