Jedro

Tisti del sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sodišče odmeri upravitelju sorazmerni del nadomestila, je po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi splošne razdelitvene mase. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper sklep o (prvi in končni) razdelitvi, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom St 3185/2015 odločilo o (prvi in končni) razdelitvi posebne razdelitvene mase (1. točka izreka) ter o sorazmernem delu nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase (2. točka izreka).

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo upnice Republike Slovenije zoper 2. točko izreka sklepa zavrglo kot nedovoljeno. Postavilo se je na stališče, da pritožba ni dovoljena, ker upnica ni vložila ugovora zoper načrt razdelitve stečajne mase, saj višina nagrade upravitelja vpliva na višino zneska, namenjenega poplačilu ločitvenega upnika.

3. Zoper ta sklep je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Navedlo je, da izpodbijana odločitev glede vprašanja dovoljenosti pritožbe zoper tisti del sklepa o razdelitvi (posebne) stečajne mase, s katerim je bila upravitelju odmerjena nagrada, v primeru, ko ugovor proti načrtu o razdelitvi ni bil vložen, odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v sklepu III Ips 50/2012. Uveljavlja „bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava“. Trdi, da „sodišče ni pravilno uporabilo določb 125. in 366. člena ZFPPIPP v zvezi s 364. in 365. členom ZFPPIPP v zvezi s 103. in 104. členom ZFPPIPP in desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP v njihovi materialnopravni in procesni vsebini, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa pritožbenega sodišča; poleg tega je stranki z zavrženjem pritožbe na nezakonit način odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP“. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena upniku in upravitelju. Nobeden od njiju se o njej ni izjavil. 5. Po določbi drugega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se v postopku zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Zato je Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti postopalo po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije. Vprašanje, ki ga je oblikovalo Vrhovno državno tožilstvo, izpolnjuje kriterij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko obravnavalo.

7. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

8. Po določbi desetega odstavka 371. člena ZFPPIPP se za (prvo) razdelitev posebne razdelitvene mase smiselno uporabljajo določbe 364. do 367. člena ZFPPIPP, s katerimi je urejen postopek odločanja o razdelitvi splošne razdelitvene mase. Po določbi prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o prvi razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena (1. točka) in o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju (2. točka). Že iz te določbe sledi, da je tisti del sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sodišče odmeri upravitelju sorazmerni del nadomestila, po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi; če bi bil, bi bila določba 2. točke nepotrebna, ker bi bilo odločanje o (ugovorih o) sorazmernem delu nadomestila za upravitelja zajeto že s 1. točko. Res je sicer, da je po določbi prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP mogoče izpodbijati sklep o razdelitvi samo o odločitvah o ugovorih zoper načrt razdelitve. Ker pa je sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju po vsebini poseben sklep, je zoper ta sklep dovoljena pritožba po splošni določbi prvega odstavka 125. člena ZFPPIPP. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper sklep o (prvi in končni) razdelitvi, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju. Tako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v sklepu III Ips 50/2012 z dne 22. 1. 2013, na katerega se Vrhovno državno tožilstvo utemeljeno sklicuje v zahtevi za varstvo zakonitosti.

9. Vrhovno sodišče je iz spredaj navedenih razlogov zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo pritožbenemu sodišču v nov postopek (drugi odstavek 380. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).