Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica kot najemodajalka je s tožbo zahtevala plačilo še neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov za stanovanje, ki ga je imel v najemu toženec.

2. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo skupnega zneska 7.808,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo ločeno od posameznih zapadlih in še neplačanih zneskov, ki tvorijo glavnico. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženca, izpodbijano sodbo razveljavilo glede zneska 373,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer je pritožbo zavrnilo. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4. Zoper zavrnilni del sodbe sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Zastavlja dve vprašanji: 1) ali je sodišče v pravnomočni sodbi kršilo četrti odstavek 84. člena SZ-1 in nadalje določbo 50. in 58. člena OZ ter temeljna načela obligacijskega prava o vestnosti in poštenju strank, s tem, ko je nudilo sodno varstvo tožeči stranki, ki je sama v postopku trdila in izpovedala na zaslišanju na glavni obravnavi, da je zaradi izigravanja davčnih predpisov sklenila najemno pogodbo v pisni obliki, kot je dejansko ni želela skleniti, ampak je zgolj prikazovala nižjo najemnino od te, ki naj bi bila ustno dogovorjena, da bo zaradi navedenega nižja davčna obveznost, saj je s tem tožeča stranka pristala na to, da je pisno dogovorjena najemnina 200 in ne 450 EUR mesečno, pri čemer je tožnica spreminjala trditve in sprva sama v tožbi zatrjevala, da je dejanska najemnina 200 EUR, s tem pa je tožeča stranka evidentno zlorabljala pravice in zaradi zakonsko nedopustnega davčnega ravnanja želela prikazovati najemnino, ki je v resnici ni želela, saj gre v taki situaciji za zlorabo pravic, zaradi katerih mora sodišče odreči sodno varstvo in ne more zadeve pokriti s t. i. „teorijo realizacije“; in 2) ali je mogoče uporabiti teorijo realizacije in 58. člen OZ v situaciji, ko imamo pisno najemno pogodbo, ki prikriva predhodne ustno dogovorjene pogodbene elemente, saj v takem primeru obstaja kasnejša pisna oblika najemne pogodbe v smislu oblike po četrtem odstavku 84. člena SZ-1, tudi če nima določb, ki sta jih stranki predhodno ustno dogovarjali. Njuno pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse. Zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).