Jedro

Odločitev, ali bo sodišče, zaradi danih pripomb na pisno izdelano mnenje, izvedenko zaslišalo ali pa bo (ponovno) terjalo njegovo pisno dopolnitev, je v rokah sodišča in ne strank.

Če gre le za dopolnjevanje in razčiščevanje odgovorov, ki so bili s strani sodišča že zahtevani, dodatna nagrada izvedencu ne pripada. Pritožbeno sodišče soglaša, da ni nobenega razloga, da bi bilo v primeru, ko se sodišče odloči, da dodatnih pojasnil ne zahteva pisno, ampak izvedenca vabi na zaslišanje, drugače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na naroku zaslišalo izvedenko in ji z izpodbijanim sklepom (točka I izreka) za ustno izvedensko mnenje priznalo nagrado in stroške v skupnem znesku 486,40 EUR, dodatno pa še 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (to je 43,05 EUR) ter 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje (to je 2,58 EUR). Odločilo je še o izplačilu (točke II, III in IV izreka).

2. Pritožbo zoper sklep vlagajo toženci. Uvodoma opišejo kronologijo dela izvedenke in opozarjajo, da je sodišče 7. 7. 2020 izvedenki poslalo poziv, v katerem ugotavlja, da izvedenka na pretežni del pripomb ni „konkretno in določno ni odgovorila“. V nadaljevanju dopisa jo je pozvalo, da skrbno in vestno preuči pripombe pravdnih strank ter pripravi konkretne odgovore in izračune, ki jih bo predstavila na zaslišanju. Obe pravdni stranki sta njenemu zaslišanju nasprotovali, saj sta vztrajali, da je dolžna dati odgovore pisno. Izvedenka tudi na narok ni dostavila ustrezne dokumentacije, na katero je oprla mnenje in tudi izračuna uporabnine ni znala pojasniti. V sodni praksi je sprejeto stališče, da je izvedenec mnenje, če ga dopolnjuje v okviru iste tematike (ne gre za nova vprašanja) dolžan to storiti v okviru že priznanih stroškov. To izhaja tudi iz 40. člena Pravilnika. Ne glede na to, da je do dopolnjevanja prišlo na zaslišanju, to izvedenke ne opravičuje do nove nagrade.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev, ali bo sodišče, zaradi danih pripomb na pisno izdelano mnenje, izvedenko zaslišalo ali pa bo (ponovno) terjalo njegovo pisno dopolnitev, je v rokah sodišča in ne strank. Očitek, da bi sodišče zaslišanje lahko izvedlo le v primeru, če bi izvedenka že pisno odgovorila na pripombe, je zato brez podlage. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da ZPP pisno izvedeniško mnenje tudi sicer določa le kot alternativo (glej prvi odstavek 253. člena ZPP), pri čemer odpravljanje nejasnosti ali nepopolnosti mnenja ni izjema (glej drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP).

6. Ker se je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje odločilo, da izvedenko ustno zasliši na naroku, ni nobenega dvoma, da je na podlagi tretjega in četrtega odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik1) upravičena do priznane nagrade za čas potovanja na sodišče in za čas čakanja na zaslišanje. Na podlagi 49. člena Pravilnika v zvezi z tretjim odstavkom 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, pa je upravičena tudi do povračila stroška parkiranja. Vse navedeno je sodišče prve stopnje izvedenki utemeljeno priznalo in tudi po višini pravilno odmerilo.

7. Glede na to, da izvedenka na zaslišanje ni bila vabljena zato, da bi ustno podala (osnovno) izvedeniško mnenje, ampak zato, da bi ustno odgovorila na pripombe, ki sta jih pravdni stranki imeli na njeno pisno izdelano mnenje, se lahko kot vprašljivo pokaže le priznanje nagrade za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja in nagrade za njegovo ustno podajanje (glej prvi in drugi odstavek 41. člena Pravilnika). Kot pravilno opozarjajo pritožniki, je izvedenec na podlagi drugega odstavka 40. člena Pravilnika za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja do nagrade upravičen le, če gre za dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče še ni terjalo. Če gre torej le za dopolnjevanje in razčiščevanje odgovorov, ki so bili s strani sodišča že zahtevani, dodatna nagrada izvedencu ne pripada. In pritožbeno sodišče soglaša, da ni nobenega razloga, da bi bilo v primeru, ko se sodišče odloči, da dodatnih pojasnil ne zahteva pisno, ampak izvedenca vabi na zaslišanje, drugače. Pri tem pa je treba upoštevati, da gre lahko tudi v primeru, da izvedenec odgovarja „le“ na pripombe strank (v konkretnem primeru obeh), za dopolnitev, ki izpolnjuje pogoje po drugem odstavku 40. člena Pravilnika. To je namreč odvisno od vsakega konkretnega primera oziroma od presoje odgovorov, ki jih je izvedenec še moral dati.

8. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje izvedenko na zaslišanje res vabilo zato, ker je presodilo, da mora na pripombe pravdnih strank na osnovno izvedeniško mnenje bolj konkretno odgovoriti.2 To jasno izhaja iz poziva z dne 7. 7. 2020 (list. št. 1102), ki ji ga je poslalo pred zaslišanjem. Vendar pa iz prepisa zapisnika o njenem zaslišanju3 izhaja, da je na naroku nato izvedenka odgovarjala še na druga (dodatna) vprašanja strank in sodišča (v zvezi s spornim dejanskim vprašanjem spuščenega stropa in izolacije ter fotografijami, ki so bile predložene skupaj s pripombami na mnenje; v zvezi s korekcijo navodila, kaj naj pri svojem mnenju upošteva - glej dopis na list. št. 1070; v zvezi z vlivom opreme ter lokacije WC-ja in kopalnice na višino tržne najemnine; na možnost oddajanja, če gre za skupne inštalacije idr.). Poleg tega pa je predvsem tožena stranka zahtevala odgovore na številne podrobne pripombe na pred tem izdelano pisno izvedeniško mnenje, kar je terjalo precej časa. Izvedenkino ustno podano dopolnitev je zato sodišče prve stopnje utemeljeno nagradilo skladno s prvim in drugim odstavkom 41. člena Pravilnika, to je v višini 153 EUR za pripravo na ustno podajanje mnenja ter v višini 266 EUR za njegovo ustno podajanje. Na presojo ne vpliva dejstvo, da je izvedenka šele po zaslišanju predložila podatke o primerljivih ID poslih, saj ji za to delo sodišče prve stopnje ni priznalo dodatne nagrade, ampak le materialne stroške (za kopiranje).4

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 UL RS 84/2018. 2 Izvedenko je, kot izhaja iz podatkov spisa, sprva pozvalo, da odgovori pisno, a so bili po presoji sodišča (in strank) njeni odgovori (v dopisu z dne 17. 6. in 30.6. 2020) na pretežni del pripomb premalo konkretni in določni. 3 Glej prepis zvočnega posnetka zaslišanja z dne 10. 9. 2020 (list. 1180 do 1222). 4 Glej sklep z dne 4. 11. 2020 (list. št. 1232).