Jedro

Če delavec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dopustitvijo delodajalca nadaljuje z delom, ne da bi formalno sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, se po zakonu samem šteje, da je njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Šele ko delodajalec prekine delavčevo zaposlitev (sklicujoč se na potek pogodbe za določen čas), dejansko poseže v obstoj pogodbe o zaposlitvi, ki je po delavčevem mnenju prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato šele takrat prične teči 30-dnevni rok za neposredno sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnici dne 9. 10. 2010 delovno razmerje nezakonito prenehalo, da je tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas ter da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati na delo in jo od 9. 10. 2010 dalje prijaviti v socialno zavarovanje in ji povrniti stroške postopka. Presodilo je, da je bila tožnica nazadnje zaposlena na podlagi zakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja sodelavke, na podlagi predhodnih zaposlitev za določen čas pa zaposlitve za nedoločen čas ni uveljavljala v rokih iz 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR).

2. Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničinemu zahtevku ugodilo. Ob ugotovitvah, da je tožnica od 6. 6. 2007 dalje pri toženi stranki sklenila več pogodb o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu zdravstveni administrator zaradi začasno povečanega obsega dela, nazadnje za čas od 1. do 31. 5. 2009, in da je po 1. 6. 2009 s soglasjem tožene stranke z delom nadaljevala, je sodišče presodilo, da je prešla njena zaposlitev v zaposlitev za nedoločen čas. S 5. 6. 2009 je sicer tožnica podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke. Ker v času zaposlitve za nedoločen čas tožena stranka z njo ni mogla zakonito skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, je sodišče štelo, da je bila navedena pogodba za določen čas sklenjena nezakonito.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče glede dejstva, da je imela tožnica do 31. 5. 2009 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela in da je po izteku te pogodbe ostala na delu, upoštevati določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR, to je, da bi glede na ta dejstva tožnica lahko uveljavljala sodno varstvo le v roku 30 dni od poteka zadnje pogodbe za določen čas, sklenjene zaradi začasno povečanega obsega dela. S 5. 6. 2009 pa je tožena stranka s tožnico zakonito sklenila novo pogodbo za določen čas z veljavnostjo od 1. 6. 2009 dalje iz drugega razloga, to je zaradi nadomeščanja odsotne delavke in ta pogodba je z vrnitvijo le-te dne 9. 10. 2010 zakonito prenehala. Tudi sicer revizija graja presojo, da delavec med trajanjem zaposlitve za nedoločen čas z delodajalcem ne more skleniti nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

4. V odgovoru na revizijo tožnica prereka revizijske navedbe, toženi stranki očita izigravanje določb o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo določbe 54. člena ZDR, na podlagi katerih se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če ostane na delu po poteku časa, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oziroma če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo.

8. Revizija zmotno navaja, da mora delavec vedno pred sodiščem uveljavljati domnevo, da je v navedenih primerih, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Gre za zakonsko domnevo oziroma za spremembo zaposlitve za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas po zakonu samem. Če delavec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dopustitvijo delodajalca nadaljuje z delom, ne da bi formalno sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, se po zakonu samem šteje, da je njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Prav tako se na podlagi navedene določbe za primer nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas po zakonu samem šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Šele ko delodajalec prekine delavčevo zaposlitev (sklicujoč se na potek pogodbe za določen čas), dejansko poseže v obstoj pogodbe o zaposlitvi, ki je po delavčevem mnenju na podlagi navedenih določb prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato šele takrat prične teči 30-dnevni rok za neposredno sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZDR (1).

9. Ob ugotovitvah, da je tožnica po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z 31. 5. 2009 nadaljevala z delom pri toženi stranki vse do 9. 10. 2010, je glede na navedeno dne 2. 11. 2010 pravočasno uveljavljala pred sodiščem, da je njena zaposlitev zaradi nadaljevanja dela prešla v zaposlitev za nedoločen čas in da ji je tožena stranka zaposlitev neutemeljeno prekinila.

10. Tožnica je sicer po nekaj dneh 5. 6. 2009 na zahtevo tožene stranke sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Vendar je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila ta sklenjena nezakonito, ker takrat že obstoječa pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas ni prenehala veljati na nobenega od v ZDR opredeljenih načinov, dvojno delovno razmerje pa za tak primer v ZDR ni predvideno (2). Dejstvo, da je bila nova pogodba o zaposlitvi formalno sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotne sodelavke, na to presojo ne vpliva.

11. Glede na navedeno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni bil poda. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.

Op. št. (1): Podobno glej sodbo in sklep VIII Ips 287/2010 z dne 7. 11. 2011. Op. št. (2): Glej sodba VIII Ips 311/2007 z dne 22. 9. 2008.