Jedro

Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po sodni praksi revizijskega sodišča, ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča RS, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med vrednostjo tožbenega zahtevka in tistega njegovega dela, ki je sporen v revizijskem postopku. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj ugotovi njen 9/10 delež na skupnem premoženju - na stanovanju, ki ga je ovrednotila na 75.000,00 EUR, pravnomočno prisojen pa ji je bil 76/100 delež (63.333,33 EUR). Toženec je v postopku ugovarjal, da je njegov delež 59/100 (tožničin 41/100). Kot vrednost spornega predmeta je toženec v reviziji navedel vrednost celotnega prisojenega deleža (76/100, to je 63.333,33 EUR). Predmet revizijskega postopka pa ni vrednost celotnega tožnici prisojenega deleža, ampak razlika med tožnici prisojenim deležem in med višino deleža, ki ga je zahteval oziroma ugovarjal toženec. V reviziji je tako spornih še 35/100, to je 29.166,67 EUR, kar ne presega revizijskega praga.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženec mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa tožnici povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 1.944,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada stanovanje št. 8 v izmeri 76,38 m2, ki se nahaja v prvem nadstropju stanovanjskega bloka, ..., v zemljiško knjigo vpisano pod vl. št. 1530/8, k.o. ... (ID: ...), pri čemer znaša (so)lastniški delež tožnice 76/100, (so)lastniški delež toženca pa 24/100. Sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da sodišče reviziji ugodi, sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V zvezi z dovoljenostjo revizije je navedel, da vrednost spornega predmeta v revizijskem postopku znaša 63.333,33 EUR, kar je utemeljil s tem, da je tožnica s tožbo zahtevala ugotovitev 90/100 solastniškega deleža na spornem stanovanju in vrednost spornega predmeta ocenila s 75.000,00 EUR. Celotna vrednost stanovanja je tako 83.333,33 EUR, z revizijo (enako kot s pritožbo) pa izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o 76/100 solastniškem deležu, ki je bil prisojen tožnici in znaša 63.333,33 EUR.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki je nanjo obrazloženo odgovorila in predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po sodni praksi revizijskega sodišča, ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča RS, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med vrednostjo tožbenega zahtevka in tistega njegovega dela, ki je sporen v revizijskem postopku. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj ugotovi njen 9/10 delež na skupnem premoženju - na stanovanju, ki ga je ovrednotila na 75.000,00 EUR, pravnomočno prisojen pa ji je bil 76/100 delež (63.333,33 EUR). Toženec je v postopku ugovarjal, da je njegov delež 59/100 (tožničin 41/100). Kot vrednost spornega predmeta je toženec v reviziji navedel vrednost celotnega prisojenega deleža (76/100, to je 63.333,33 EUR). Predmet revizijskega postopka pa ni vrednost celotnega tožnici prisojenega deleža, ampak razlika med tožnici prisojenim deležem in med višino deleža, ki ga je zahteval oziroma ugovarjal toženec. V reviziji je tako spornih še 35/100, to je 29.166,67 EUR, kar ne presega revizijskega praga.

7. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

8. V skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da mora toženec tožnici povrniti stroške odgovora na revizijo. Stroški obsegajo seštevek nagrade odvetniku za sestavo odgovora na revizijo, ki v okviru zahtevka za povrnitev stroškov revizijskega postopka znaša 1.574,00 EUR, določene po veljavni Odvetniški tarifi, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 EUR in DDV, kar skupaj znaša 1.944,68 EUR.