Jedro

Revizija je utemeljena v delu, kjer tožnik sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč samo na podlagi dopisa KAD d.d. (priloga spisa B9), ugotovilo, da je tožnik že dne 13. 5. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, česar sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka niti ni ugotavljalo niti ugotovilo. Pri tem ni obrazložilo, zakaj šteje, da je informacija KAD d.d., o tožnikovi izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev na dan 13. 5. 2012, pravilna, čeprav je tožnik podatkom KAD d.d. ves čas postopka nasprotoval. V zvezi s tem tudi ni ugotovilo nobenega od odločilnih dejstev, kot so starost in pokojninska doba na dan 13. 5. 2012, skupaj z morebitnim povečanjem, v katerem obdobju in za kakšno stopnjo, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločbo tožene stranke št. 1000-926/2013-4 z dne 23. 12. 2013 in ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki dne 1. 2. 2014 ni prenehalo ampak je trajalo do 21. 4. 2014 in za to obdobje delno ugodilo tožnikovemu reparacijskemu zahtevku. Ugotovilo je, da je tožnik pogoje za starostno upokojitev v letu 2014 izpolnil šele 22. 4. 2014 (in ne že 31. 1. 2014), zaradi česar je odločbo tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja z dne 23. 12. 2013 kot nezakonito razveljavilo.

2. Sodišče druge stopnje pritožbo tožnika zavrnilo, pritožbi tožene stranke pa ugodilo in sodbo sodišča spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožnik pogoje za poklicno upokojitev izpolnil že 13. 5. 2012, zaradi česar mu je dne 1. 2. 2014 delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče druge stopnje do ugotovitve, da je pogoje za poklicno upokojitev izpolnil dne 13. 5. 2012, prišlo s pavšalnim sklicevanjem na obvestilo družbe KAD d.d., ni pa navedlo drugih dejanskih ugotovitev in pravne podlage za ta zaključek. Sodišče druge stopnje naj ne bi pojasnilo, kakšna je bila na dan 13. 5. 2012, tožnikova starost, njegova pokojninska doba, skupaj z morebitnim povečanjem, v katerem obdobju in za kakšno stopnjo, zaradi česar odločitve sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti. Sodišče se naj ne bi opredelilo do obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 22. 4. 2014 in dejstva, da je Kapitalska družba d.d. (KAD d.d.) zavračala možnost izplačila poklicne pokojnine tožniku, ker naj bi že leta 2013 izpolnjeval pogoje za pridobitev starostne pokojnine. Ugotovitev sodišča, da je imel tožnik možnost uveljavljati poklicno pokojnino na dan 1. 2. 2014 naj bi bila v nasprotju z listinami v spisu. Stranki naj bi se v pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 3. 2012 dogovorili, da bo tožniku delovno razmerje prenehalo v koledarskem letu, v katerem bo izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih in ne poklicne pokojnine po specialnih predpisih. Obseg pravic, ki gre zavarovancem iz naslova poklicne pokojnine naj ne bi bil enak obsegu pravic zavarovancev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev starostne pokojnine, saj naj bi bila višina poklicne pokojnine odvisna od obsega zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca, kar naj bi predstavljalo kršitev ustavnega načela enakosti. Opozarja na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-146/12-35, kjer je ustavno sodišče navedlo, da je javnemu uslužbencu zagotovljena socialna varnost le v primeru, če ima ob upokojitvi zagotovljeno starostno pokojnino brez zmanjšanja.

4. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija je utemeljena.

8. Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče druge stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na enajsti odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. V skladu z enajstim odstavkom 92. člena ZObr vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je izrecno določeno, da se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Na določbo enajstega odstavka 92. člena ZObr se v prehodnih in končnih določbah sklicuje ZPIZ-2. Tako v desetem odstavku 413. člena določa, da se do uskladitve ZObr in Zakona o službi v slovenski vojski (1) (ZSSloV,), glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena ZObr, uporabljajo določbe 204. člena ZPIZ-2. V 204. členu ZPIZ-2 pa so določeni pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.

9. Revizijsko sodišče je že večkrat (2) zavzelo stališče, da glede na to, da ZPIZ-2 glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena ZObr izrecno napotuje na določbo 204. člena ZPIZ-2, ki pa se nanaša le na pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, celote navedenih določb ni mogoče razlagati drugače kot tako, da vojaški osebi delovno razmerje na podlagi odločbe ministra preneha, najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je izpolnila pogoje za poklicno pokojnino.

10. Revizijski očitek, da je prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nezakonito zato, ker bi bil tožnik zaradi izpodbijane odločbe prikrajšan pri višini starostne pokojnine, ni utemeljeno. Izpodbijana odločba je imela za posledico le prenehanje delovnega razmerja, ne pa tudi upokojitve. Prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju na podlagi enajstega odstavka 92. člena ZObr za delavca ne pomeni hkrati obveznosti upokojitve. Pomeni le, da mu ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, z upoštevanjem dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na obrambnem področju preneha. Njegovi volji pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil (3).

11. Navedenih zakonskih določb ZObr in ZPIZ-2 ni možno šteti za nedopustno diskriminacijo. Odločitev zakonodajalca, da vojaški osebi delovno razmerje preneha na podlagi odločitve delodajalca, ko dopolni določeno starost oziroma izpolni pogoje za upokojitev, ne pomeni arbitrarnega in neutemeljenega razlikovanja, ki bi pomenilo kršitev načela enakosti pred zakonom, kot ga določa drugi odstavek 14. člena Ustave RS (4).

12. Revizija pa je utemeljena v delu, kjer tožnik sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč samo na podlagi dopisa KAD d.d. (priloga spisa B9), ugotovilo, da je tožnik že dne 13. 5. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, česar sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka niti ni ugotavljalo niti ugotovilo. Pri tem ni obrazložilo, zakaj šteje, da je informacija KAD d.d., o tožnikovi izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev na dan 13. 5. 2012, pravilna, čeprav je tožnik podatkom KAD d.d. ves čas postopka nasprotoval. V zvezi s tem tudi ni ugotovilo nobenega od odločilnih dejstev, kot so starost in pokojninska doba na dan 13. 5. 2012, skupaj z morebitnim povečanjem, v katerem obdobju in za kakšno stopnjo, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. V zvezi z ugotovitvijo, da je tožnik na dan 1. 2. 2014 izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev, na dan 22. 4. 2014 pa pogoje za starostno upokojitev v letu 2014, se sodišče tudi ni opredelilo do obvestila KAD d.d. (list. št. A4) z dne 13. 12. 2013, v katerem je navedeno, da se tožnik ne more poklicno upokojiti, ker bo izpolnil pogoje za starostno upokojitev že dne 22. 12. 2013. Sodišče ne obrazloži, zakaj šteje, da to obvestilo ne nasprotuje zaključku, da je tožnik dne 1. 2. 2014 izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev oziroma, če mu nasprotuje, zakaj je ugotovitev sodišča kljub temu pravilna.

13. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 379. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, da bo lahko odpravilo ugotovljeno kršitev.

14. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1)

Ur. l. RS, št. 68/2007 in nadaljnji.

(2) VIII Ips 36/2016, VIII Ips 1/2016, VIII Ips 288/2015. (3) Enako tudi v zadevi VIII Ips 288/1015. (4) Enako tudi v zadevi VIII Ips 1/2016.