Jedro

Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 16846/2015 z dne 10. 6. 2022 podalo razlago določb prvega in drugega odstavka 196. člena KZ-1, ki sta veljala v času obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. V tej odločbi je odgovorilo na vprašanje, ali gre za izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, torej kvalifikatorno prepovedano posledico iz drugega odstavka 196. člena KZ-1, če je delavec zaradi neobračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pravico, da se mu to obdobje všteje v pokojninsko dobo. Presodilo je, da vštevanje celotne delovne dobe v pokojninsko dobo ni v zakonu določena pravica, temveč pričakovanje delavca, da se bo vsa delovna doba vštela. Neobračunani oziroma neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ne pomenijo izpolnitve zakonskega znaka izgube pravice. Izguba pravice namreč pomeni, da delavec zaradi neplačanih ali neobračunanih prispevkov (vsaj začasno) ni mogel uresničiti katere od pravic iz socialnih zavarovanj, za pridobitev katerih se prispevki plačujejo (na primer pravice do pokojnine, pravic na podlagi invalidnosti, pravice do letnega dodatka, pravice do dodatka za pomoč in postrežbo).

Izrek

I.Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba v obsodilnem delu spremeni tako, da se iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku zavrne obtožba zoper A. A., roj. ... v ..., EMŠO ..., stanujoč ..., da zavestno ni ravnal po predpisih o plači ter plačilu predpisanih prispevkov in tako zaposlene prikrajšal za pravice, ki jim pripadajo, dejanje pa je imelo za posledico izgubo pravic, ki izvira iz neplačanih prispevkov s tem, da A. kot samostojni podjetnik z dejavnostjo A. A. s. p., ... v času od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do novembra 2015, v nasprotju z določili 42. in 134. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZDR ), od 12.4.2013 dalje pa 44. čl. ZDR-1 ter 352. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZDavP -1 in ZDavP-2), ob izplačilu neto plač zaposlenim delavcem, ni poskrbel za plačilo z zakonom predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za naštete delavce:

..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za januar 2009, ..., za julij 2009 ter za čas od februarja 2010 do julija 2010; ..., za čas od januarja 2009 do marca 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do julija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do maja 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od aprila 2013 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do aprila 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od avgusta 2014 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do februarja 2011, ..., za čas od januarja 2009 do aprila 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od aprila 2013 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do marca 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do februarja 2011 ter od septembra 2014 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do maja 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do avgusta 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do maja 2011 ter od aprila 2013 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ...., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od septembra 2014 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do maja 2010, ..., za čas od januarja 2009 do marec 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do decembra 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010; ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do marca 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do februarja 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do februarja 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do maja 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do februarja 2011, ..., za čas od julija 2010 do februarja 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od marca 2013 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od maja 2015 do marca 2016; ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do maja 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do maja 2012, ... za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od marca 2013 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do maja 2011,

..., za čas od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od septembra 2014 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do septembra 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2011 ter od maja 2015 do marca 2016, ... za čas od januarja 2009 do junija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do marca 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010 ter od marca 2014 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do maja 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do marca 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do junija 2010, od marca 2013 do avgusta 2014 ter od oktobra 2014 do decembra 2014, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009, od februarja 2010 do januarja 2012 ter od septembra 2014 do marca 2016, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do februarja 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do maja 2011, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od februarja 2010 do junija 2010, ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do junija 2010 in ..., za čas od avgusta 2015 do marca 2016; ..., za čas od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do februarja 2011, s čimer je omenjenim delavcem omejil pravico do plače, z neplačevanjem obračunanih, z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1 s spremembami in dopolnitvami) predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v nasprotju z 222., 223. členom v zvezi s 4. in 7. členom ZPIZ-1 v zvezi s 3. členom ZPSV in 2. odstavkom 352. člena ZDavP oziroma od 1.1.2013 v nasprotju s 152. čl. v zvezi s 3. in 6. členom ZPIZ-2 v skupnem znesku 263.437,60 EUR, pa je tem delavcem tudi odvzel pravico, da bi se jim plače v navedenih obdobjih, na podlagi 4. odstavka 39. člena ZPIZ-1 oz. 30. člena ZPIZ-2, upoštevala v izračun pokojninske osnove, kot direktor družbe B. d. o. o., ..., v času od 1. 10. 2011 do 11. 3. 2013 v nasprotju z 42. členom ZDR oziroma 44. čl. ZDR-1 ter 352. členom ZDavP, ob izplačilu neto plač zaposlenim delavcem ni poskrbel za plačilo z zakonom predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za naštete delavce: ..., za čas od oktobra 2011 do januarja 2012, ..., za čas od oktobra 2011 do marca 2012, ..., za oktober 2011, ..., za oktober 2011, ..., za čas od oktobra 2011 do februarja 2013, ..., za čas od oktobra 2011 do januarja 2012, ..., za oktober 2011, ..., za čas od oktobra 2011 do februarja 2013, ..., za čas od oktobra 2011 do marca 2012, ..., za čas od oktobra 2011 do aprila 2012, ..., za čas od oktobra 2011 do februarja 2013, ..., za čas od oktobra 2011 do januarja 2012, ..., za čas od oktobra 2011 do februarja 2013, ..., za čas od oktobra 2011 do februarja 2013, ..., za oktober 2011, ..., za čas od oktobra 2011 do marca 2013, ..., za oktober 2011, s čimer je navedenim delavcem omejil pravico do plače, z neplačilom obračunanih z ZPIZ-1 in 2 predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v nasprotju z 222., 223. in 229. členom v zvezi s 4. in 7. členom ZPIZ-1 oziroma 152. čl. v zvezi s 3. in 6. členom ZPIZ-2 ter 352. členom ZDavP, v skupnem znesku 31.094,23 EUR, pa je navedenim delavcem odvzel pravico, da bi se jim plača v navedem obdobju na podlagi 4. odstavka 39. člena ZPIZ-1 oziroma 30. členom ZPIZ-2, upoštevala v izračun pokojninske osnove, s čimer naj bi storil kaznivi dejanji kršitvi temeljnih pravic delavcev po drugem in prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika.

II.Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

1.Obdolženi A. A. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 53889/2014 z dne 9. 6. 2022 spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem in prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1 in kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. člena KZ-1. Z isto sodbo je sodišče obdolženca oprostilo obtožbe storitve kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem in tretjem odstavku 257. člena, v zvezi s prvim odstavkom 37. člena KZ-1, ter zoper njega na podlagi 357. člena Zakona o kazenkem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo obtožbo, da naj bi storil kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po drugem in prvem odstavku 230. člena KZ-1. Po pravilih o steku mu je izreklo enotno kazen dve leti in osem mesecev zapora, v katero je vštelo čas njegovega pridržanja. Sodišče je odločilo še, da se obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na obsodilni del sodbe in da stroški oprostilnega in zavrnilnega dela sodbe bremenijo proračun, če se bodo dali izločiti iz celotnih stroškov postopka. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Kp 53889/2014 z dne 21. 3. 2023 na podlagi 1. točke 358. člena ZKP obdolženca oprostilo obtožbe storitve kaznivih dejanj oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1 in kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. člena KZ-1. Obdolžencu je za kaznivi dejanji temeljnih pravic delavcev po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po pravilih o steku določilo enotno kazen eno leto in pet mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Odločilo je, da se v primeru preklica pogojne obsodbe v izrečeno kazen všteje čas pridržanja in pripora. V preostalem je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve kazenskega zakona in določb kazenskega postopka. V obrazložitvi zahteve trdi, da je sodišče kršilo kazenski zakon, ker kaznivi dejanji kršitve temeljnih pravic delavcev ni opredelilo po prvem odstavku 196. člena KZ-1. Poudarja, da iz opisa kaznivih dejanj ni razvidno, da bi delavci, ki so bili zaposleni pri obdolžencu, vsaj začasno izgubili kakšno pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za kaznivi dejanji kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1, ki se očitata obdolžencu, je kazenski pregon zastaral. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, da obdolžencu očitani kaznivi dejanji kršitve temeljnih pravic delavcev opredeli kot kaznivi dejanji po prvem odstavku 196. člena KZ-1 in na podlagi določbe 4. točke 357. člena ZKP zavrne obtožbo zoper njega, podrejeno pa, da izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP predlagal, da se zahtevi ugodi in izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se zoper obdolženca zavrne obtožba iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP. Navedel je, da je Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 16846/2015 z dne 10. 6. 2022 zavzelo nedvoumno stališče, da neplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne pomeni izgube pravice. Obdolženec je v obravnavanem primeru izpolnil zakonske znake kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev iz prvega odstavka 196. člena KZ-1, ker so bili oškodovanci zaradi njegovega ravnanja prikrajšani v svoji pravici, da se jim obdobje neplačila prispevkov upošteva pri pokojninski dobi in osnovi, pravice pa niso izgubili.

4.Z odgovorom vrhovnega državnega tožilca sta bila obdolženec in njegov zagovornik seznanjena. Slednji je v izjavi pritrdil stališču vrhovnega državnega tožilca in poudaril, da nižji sodišči nista pravilno ločili temeljne in kvalificirane oblike obdolžencu očitanih kaznivih dejanj.

B.

5.V obravnavanem primeru se v obsodilnem delu izpodbijane sodbe očita obdolžencu, da kot samostojni podjetnik posameznik ni poskrbel za plačilo z zakonom predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 90 delavcev, s čimer je delavcem omejil pravico do plače, z neplačevanjem obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skupnem znesku 263.437,60 EUR pa je tem delavcem tudi odvzel pravico, da bi se jim plače v navedenih obdobjih upoštevale v izračun pokojninske osnove. Obdolžencu se prav tako očita, da kot direktor družbe B., d. o. o., ni poskrbel za plačilo z zakonom predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 17 delavcev, s čimer je navedenim delavcem omejil pravico do plače, z neplačilom obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa jim je odvzel pravico, da bi se jim plača v navedenem obdobju upoštevala v izračun pokojninske osnove. S takšnim ravnanjem naj bi obsojenec storil kaznivi dejanji kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1, ker naj bi njegovo ravnanje imelo za posledico izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov.

6.Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da sta obdolžencu očitani kaznivi dejanji napačno pravno opredeljeni po drugem odstavku 196. člena KZ-1. Vložnik se pri tem sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 16846/2015 z dne 10. 6. 2022, iz katere je razvidno, da neplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne pomeni izgube pravice v smislu drugega odstavka 196. člena KZ-1. Obdolženčev zagovornik sklene zahtevo z navedbo, da je treba obdolžencu očitani ravnanji opredeliti po prvem odstavku v času storitve kaznivega dejanja veljavnega 196. člena KZ-1, ki predpisuje nižjo kazen, kar ima za posledico, da sta očitani kaznivi dejanji zastarali.

7.Obdolžencu se očita, da naj bi kaznivo dejanje opisano pod točko I.A. izreka sodbe sodišča prve stopnje storil kot samostojni podjetnik v času od januarja 2009 do julija 2009 ter od februarja 2010 do marca 2016.(1) Kaznivo dejanje opisano pod točko I.B. izreka sodbe sodišča prve stopnje pa naj bi obdolženec kot direktor družbe B., d. o. o., storil v obdobju od oktobra 2011 do marca 2013.

8.Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev je tako imenovano kolektivno kaznivo dejanje, ki se šteje za dokončano v trenutku prenehanja protipravnega stanja. To pomeni, da je bilo obdolžencu očitano kaznivo dejanje na škodo 90 delavcev dokončano marca 2016, kaznivo dejanje na škodo 17 delavcev pa marca 2013.

9.V času dokončanja prvega kaznivega dejanja je veljal KZ-1C, v času dokončanja drugega kaznivega dejanja pa KZ-1B. Oba zakona sta vsebovala enako inkriminacijo kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. Določba takrat veljavnega drugega odstavka 196. člena KZ-1 je določala odgovornost za hujšo posledico med drugim v primeru, če je temeljna oblika kaznivega dejanja imela za posledico izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov. Ureditev je bila spremenjena šele z novelo KZ-1E, ki se je začela uporabljati 2. 7. 2017. Ta novela je inkriminacijo drugega odstavka 196. člena KZ-1 črtala in določila drugačni kvalifikatorni okoliščini za obstoj kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja. Nova ureditev tega kaznivega dejanja za storilca v konkretnem primeru ni ugodnejša, ker predpisuje višjo zaporno kazen in izrek denarne kazni.

10.Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 16846/2015 z dne 10. 6. 2022 podalo razlago določb prvega in drugega odstavka 196. člena KZ-1, ki sta veljala v času obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. V tej odločbi je odgovorilo na vprašanje, ali gre za izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, torej kvalifikatorno prepovedano posledico iz drugega odstavka 196. člena KZ-1, če je delavec zaradi neobračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pravico, da se mu to obdobje všteje v pokojninsko dobo. Presodilo je, da vštevanje celotne delovne dobe v pokojninsko dobo ni v zakonu določena pravica, temveč pričakovanje delavca, da se bo vsa delovna doba vštela. Neobračunani oziroma neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ne pomenijo izpolnitve zakonskega znaka izgube pravice. Izguba pravice namreč pomeni, da delavec zaradi neplačanih ali neobračunanih prispevkov (vsaj začasno) ni mogel uresničiti katere od pravic iz socialnih zavarovanj, za pridobitev katerih se prispevki plačujejo (na primer pravice do pokojnine, pravic na podlagi invalidnosti, pravice do letnega dodatka, pravice do dodatka za pomoč in postrežbo).

11.V obravnavanem primeru je treba pritrditi zahtevi, da iz opisa obdolžencu očitanih kaznivih dejanj ni razvidno, da bi bili delavci zaradi neplačila z zakonom predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob katero od prej navedenih pravic. V abstraktnem delu opisa obdolžencu očitanih kaznivih dejanj se tako trdi, da je njegovo ravnanje imelo za posledico izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, v konkretnem delu opisa kaznivih dejanj pa ta izguba pri posameznih delavcih ni konkretizirana.

12.Opisa kaznivih dejanj pa ustrezata pravni opredelitvi po prvem odstavku 196. člena KZ-1, saj je v njiju nedvoumno opisana prepovedana posledica v obliki prikrajšanja oziroma omejitve temeljnih pravic delavcev iz delovnega razmerja.

13.Ker je torej v obravnavanem primeru podana le temeljna oblika kaznivih dejanj po prvem odstavku 196. člena KZ-1, ki se je v času njune storitve kaznovala z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta, je še pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe prišlo do zastaranja kazenskega pregona. Obdolžencu očitani kaznivi dejanji sta bili, kot že rečeno, dokončani marca 2013 oziroma marca 2016, kar pomeni, da se je šestletni zastaralni rok iz 5. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 iztekel pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče je namreč o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo na seji 21. 3. 2023.

C.

14.Ker kazenski pregon zoper obdolženca ni več dopusten, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožbo državnega tožilstva za kaznivi dejanji po drugem odstavku 196. člena KZ-1 po določbi 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo.

15.Posledica zavrnilne sodbe je tudi drugačna odločitev o stroških kazenskega postopka. Ta temelji na prvem odstavku 196. člena ZKP. Stroški kazenskega postopka, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

16.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

Op. št. (1)V uvodnem delu opisa tega kaznivega dejanja je očitno napačno navedeno, da je kaznivo dejanje storil od februarja 2010 do novembra 2015. Iz konkretnega dela opisa kaznivega dejanja je namreč določno razvidno, da več delavcem ni plačeval prispevkov do marca 2016.