Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavrženje tožbe v konkretnem primeru pomeni prekomeren poseg v pravico tožnika do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavrženje tožbe v konkretnem primeru pomeni prekomeren poseg v pravico tožnika do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

II. V preostalem se predlog za dopustitev revizije zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, pritožbeno sodišče mu je pritrdilo. Sodišči tožniku očitata, da ni speljal predhodnega postopka po Zakonu o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv), kar je procesna predpostavka za vložitev tožbe v pravdnem postopku. Posebnost primera je v tem, da je bil tožnik iz izvršilnega postopka napoten, da vloži tožbo, potem ko je toženka kot upnica nasprotovala njegovemu ugovoru tretjega. Tožnik meni, da je bilo namenu predhodnega postopka v resnici zadoščeno ter da odločitev sodišč predstavlja kršitev njegovih ustavnih pravic.

2. Sodišče prve stopnje je razložilo, kakšen je namen postopka po ZDOdv, analiziralo določbe in pregledalo prakso višjih sodišč ter konkretni primer umestilo vanjo. Kot ključno je izpostavilo, da tretji odstavek 31. člena ZDOdv določa podaljšanje roka (za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je sicer 30 dni), da ugovora tretjega ni mogoče enačiti s predhodnim postopkom po ZDOdv in da ne gre za prekomeren poseg v tožnikove ustavne pravice.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali zavrženje tožbe v konkretnem primeru pomeni prekomeren poseg v pravico tožnika do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave? 2. Ali odločitev sodišča odstopa od sodne prakse v bistveno enakih primerih in pomeni nedopusten poseg v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave? 3. Ali je bilo z interakcijo med pravdnima strankama v izvršilnem postopku z ugovorom tožnika kot tretjega in odgovorom tožene stranke na ta ugovor zadoščeno namenu 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, ki je v tem, da se zaradi razbremenjevanja dela državnega odvetništva (pa tudi sodišč) išče rešitve spornih razmerij že pred uvedbo pravdnega postopka? 4. Ali so bili stroški odgovora na pritožbo potrebni za pravdo? 5. Ali odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, s tem, ko je toženi stranki v celoti priznalo priglašene stroške odgovora na pritožbo, čeprav ta za pravdo ni bil potreben, odstopa od ustaljene sodne prakse Višjega in Vrhovnega sodišča? Tožnik meni, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do ključnega pritožbenega razloga, da mu je bilo v pravico do sodnega varstva pretirano poseženo zato, ker je tožba vezana na rok, ki je že potekel, in je tako ne more ponovno vložiti. Tožnik je to pravico trajno izgubil. Teža posledic je nesorazmerna s koristmi oziroma pozitivnim vplivom, ki ga prinaša predhodni postopek po ZDOdv. Poleg tega je v ugovoru tretjega opisal dejansko stanje, opredelil pravno podlago, določno opredelil zahteve oziroma njegov predmet in na ta način podal predlog, da se njegovo sporno razmerje proti državi reši na primeren način še pred uvedbo pravdnega postopka. Z odgovorom na ugovor je država namenu 27. člena ZDOdv zadostila. Utemeljuje, zakaj izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP v tem obsegu dopustilo (I. točka izreka tega sklepa).

7. V preostalem niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče preostali del predloga v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo (II. točka izreka tega sklepa).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).