Jedro

Časovni učinek izpodbijanega sklepa o nastanitvi (ki je pomenil tudi omejitev gibanja) je bil omejen (najdlje do 12. 10. 2012), vendar je navedeni sklep prenehal učinkovati dne 7. 8. 2012, ko je bil revident izpuščen iz Centra za tujce. Nastanitev v centru in omejitev gibanja torej ne učinkujeta več. Revident si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati. Samega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odločbe pa revident v tožbi ni postavil. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revident v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj z dne 12. 4. 2012, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 3. 5. 2012. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo odločil, da se revidentu v postopku odstranitve tujca na podlagi prvega in drugega odstavka 76. člena, ter prvega odstavka 78. člena Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 50/2011, 57/2011, v nadaljevanju ZTuj-2) od dne 12. 4. 2012 od 8.30 ure do njegove odstranitve iz države, a ne dalj kot za šest mesecev, odredi nastanitev v Centru za tujce pri Ministrstvu za notranje zadeve, v Velikem Otoku 44 Z pri Postojni. V postopku je bilo ugotovljeno, da revident v Sloveniji nezakonito prebiva, ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti in da ga ni mogoče takoj odstraniti iz RS, obstaja pa nevarnost pobega.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, pri tem pa tudi samo pojasnjuje pravilnost odločitve tožene stranke in utemeljuje zavrnitev tožbenih ugovorov.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident 16. 7. 2011 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogom 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh revizijskih razlogov. Smiselno predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbi ugodi in sklep odpravi.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka navaja, da je policija 7. 8. 2012 tožnika izpustila iz Centra za tujce. Revizija naj se zato zavrže zaradi nedovoljenosti, saj revident za revizijo ne izkazuje več pravnega interesa.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Tožnik mora izkazati, da upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, posega v njegovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča mora biti pravni interes tudi neposreden in konkreten, morebitna ugoditev tožbi pa mora privesti do izboljšanja tožnikovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora zato paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v revizijskem postopku.

7. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.

8. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je v času revizijskega postopka prišlo do spremembe dejanskega in pravnega položaja revidenta. Revident se od 7. 8. 2012 ne nahaja več v Centru za tujce, kamor je bil nastanjen s sklepom, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu. S tem je spremenjen njegov pravni položaj, kar vpliva na njegov pravni interes v tem revizijskem postopku.

9. Glede na takšno stanje obravnavane revizijske zadeve v času odločanja sklep o nastanitvi revidenta v Center za tujce, ki ga je revident izpodbijal s tožbo v tem upravnem sporu, očitno ne posega več v njegove pravice ali njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Časovni učinek izpodbijanega sklepa o nastanitvi (ki je pomenil tudi omejitev gibanja) je bil tudi sicer omejen (najdlje do 12. 10. 2012), vendar je navedeni sklep prenehal učinkovati dne 7. 8. 2012, ko je bil revident izpuščen iz Centra za tujce. Nastanitev v centru in omejitev gibanja torej ne učinkujeta več. Revident si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati. Samega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odločbe pa revident v tožbi ni postavil. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revident v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo.

10. ZUS-1 v četrtem odstavku 83. člena določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Na ta interes mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1) ves čas postopka, zato ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v revizijskem postopku. Vrhovno sodišče je zato vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.