Jedro

Kot v izpodbijanem sklepu pravilno izpostavlja že prvostopno sodišče, lahko obsojenec v skladu z drugim odstavkom 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poda predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. S. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi A. S. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo predlog obsojenega A. S. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. 2. Zoper tak sklep se je zaradi kršitev kazenskega zakona, absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi posega v ustavne pravice iz 14., 29. in 19. v zvezi z 2. členom Ustave Republike Slovenije pritožil obdolženčev zagovornik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijan sklep spremni tako, da predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Kot v izpodbijanem sklepu pravilno izpostavlja že prvostopno sodišče, lahko obsojenec v skladu z drugim odstavkom 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) poda predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. V kolikor je zagovorniku oziroma obsojencu prepis sodbe vročen po pravnomočnosti pa začne tak rok teči od zadnje vročitve. Obsojenemu A. S. je bila sodba pritožbenega sodišča v predmetni kazenski zadevi vročena s pritrditvijo na sodno desko, saj obsojenec sodnih pisanj ni sprejemal, kot je to obrazloženo v točki 5 izpodbijanega sklepa. Sodba, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in s katero mu je bila izrečena kazen eno leto in en mesec zapora ter stranska denarna kazen je sicer postala pravnomočna dne 13. 11. 2019 in izvršljiva 13. 3. 2020. 5. V skladu z že citirano določbo ZKP je imel obsojenec možnost podati prošnjo za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist v 15-ih dneh in ta rok se mu je, upoštevaje tudi Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljivih bolezni SARS-CoV-2, iztekel 16. 6. 2020. Iz navedenega torej nedvomno izhaja, da je obsojenčev predlog za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist vložen 31. 5. 2021 prepozen, Zakon o kazenskem postopku, ki v drugem odstavku 129.a člena določa 15-dnevni rok za vložitev obravnavanega predloga ne daje sodišču nobene podlage, za podaljšanje 15-dnevnega roka, za kar se zavzema pritožnik. In tudi pritožbeno sklicevanje na ustavno odločbo, ki se nanaša zgolj na rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, ne more biti uspešno. Ustavno sodišče RS je namreč z odločbo, ki jo v pritožbi izpostavlja pritožnik odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), le v kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma od zadnje vročitve prepisa sodbe dalje.

6. Glede na navedeno, ko prvostopno sodišče torej ni zagrešilo v pritožbi uveljavljanih kršitev zakona in Ustave, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Glede na to, da mora obsojenec na prestajanje zaporne kazni in bo brez sredstev za preživljanje, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.