Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pokojna tožnica in prvi toženec sta bila zakonca, ki sta v času trajanja zakonske zveze pridobila precej nepremičnin. V zemljiški knjigi je bil kot lastnik vpisan zgolj prvi toženec. Ta je vse sporne nepremičnine brez soglasja pokojne tožnice s prodajno pogodbo in pogodbo o preužitku odsvojil enemu od svojih sinov (drugemu tožencu). Pokojna tožnica je zato zahtevala ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev, ničnosti sklenjenih pogodb ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da več nepremičnin predstavlja skupno premoženje pokojne tožnice in prvega toženca, pri čemer delež tožnice znaša 29 %, delež prvega toženca pa 71 %; kar je tožnica iz naslova skupnega premoženja zahtevala več, je zavrnilo. Nadalje je ugotovilo, da sta prodajna pogodba z 7. 4. 2014 in pogodba o preužitku s 16. 11. 2015 nični; ugotovilo je neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist drugega toženca in vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje v korist prvega toženca.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ničnost spornih poslov in neveljavnost zemljiškoknjižnih vknjižb ter vzpostavitev prejšnjega stanja omejilo na tožnici pripadajoči delež iz naslova skupnega premoženja, to je 29/100. Sicer pa je pritožbo tožencev in pritožbo tožnice zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavlja naslednja vprašanja: ◦ ali se v postopku ugotavljanja skupnega premoženja in deležev na njem za določitev vrednosti nepremičnine, ki je bila posebno premoženje in izključna last enega zakonca, kasneje pa sta zakonca s skupnim vlaganjem na tej nepremičnini zgradila stanovanjsko hišo, uporabi tisti status zemljišča, ki je veljal po prostorskem aktu v trenutku, ko je zakonec to nepremičnino pridobil; ◦ ali se pri določitvi vrednosti nepremičnine upošteva, da je namenjena za gradnjo, čeprav je sprememba v zazidljivo zemljišče zgolj pričakovana v prihodnosti in je v trenutku začetka gradnje formalno še vedno kmetijsko zemljišče; in ◦ ali lahko način vodenja zemljiške knjige, po katerem se določenemu zemljiškoknjižnemu vložku pripisujejo nepremičnine istega imetnika, ki je eden od zakoncev, vpliva na ugotavljanje obsega skupnega premoženja.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).