Jedro

V okoliščinah konkretnega primera bo smoter, ki bi ga upnik zasledoval s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ (tj. pridobiti listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice) izpolnjen v okviru odprtega zapuščinskega postopka. V njem bo namreč zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju, ki bo po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dedinje in dolžnice. Prav zaradi istega končnega rezultata – možnosti vknjižbe dolžničine lastninske pravice – je treba po presoji Vrhovnega sodišča zapuščinski postopek šteti kot postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ, z istim učinkom na obravnavani izvršilni postopek iz šestega odstavka 168. člena ZIZ, tj. njegovo prekinitvijo. Takšna razlaga je ustavnoskladna, saj varuje upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi varstvo upnikove pravice do učinkovite izvršbe oziroma varstvo upnikovega položaja v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru pred zavrženjem predloga).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sklepa sodišča druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Opredelitev sodnega spora in dejstva, relevantna v luči dopuščenega vprašanja**

1. Upnik in dolžnica sta sklenila posojilno pogodbo v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Dolžnica ni odplačala posojila v dogovorjenem roku, zato je upnik predlagal izvršbo z rubežem na dolžničino pokojnino, izvršbo na terjatvi iz zapuščine iz naslova oporočnega dedovanja in izvršbo na nepremičnine, katerih zemljiškoknjižni lastnik je pokojni A. A., nekdanji dolžničin zunajzakonski partner. Slednji je v notarski oporoki navedel dolžnico kot edino dedinjo.

2. V zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Velenju D 293/2013 so zapustnikovi nečaki ugovarjali, da naj zapustnik ne bi podpisal oporoke, in vzpostavili dvom v verodostojnost notarke. Zapuščinsko sodišče je prekinilo postopek in jih napotilo na pravdo. Zoper dolžnico so vložili tožbo, primarno za ugotovitev, da je oporoka neobstoječa in nična, in podredno za njeno razveljavitev.

3. S sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 155/2014 z dne 30. 5. 2023 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 24/2024 z dne 21. 3. 2024 sta bila zahtevka pravnomočno zavrnjena. Po prenosu pristojnosti in pravnomočno zaključenem pravdnem postopku se zapuščinski postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju D 165/2016 in še ni pravnomočno zaključen. Dolžnica na dan odločanja o reviziji (še) ni vknjižena kot lastnica nepremičnin, je pa dedinja.

**Odločitev sodišč nižjih stopenj**

4. Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo (I. točka izreka) in odločilo, da se izvršba opravi z rubežem plače - pokojnine (II. točka izreka), upnikov predlog za izvršbo pa je zavrglo v delu, v katerem je predlagal izvršbo na nepremičnini ID znak parcela ... in ID znak parcela ..., ki sta last tretje osebe (zapustnika), ter v delu, v katerem je predlagal izvršbo z rubežem terjatve do zapuščine iz naslova oporočnega dedovanja po pokojnem A. A. na podlagi pisne oporoke z dne 24. 4. 2012 SV ... (III. točka izreka - revizijsko sporni del). Odločilo je še, da mora dolžnica upniku povrniti 193,33 EUR izvršilnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dni od dneva vročitve sklepa dolžnici dalje do dne plačila (IV. točka izreka).

5. Zoper III. točko izreka sklepa je upnik vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep v izpodbijanem delu. Odločilo je še, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

6. Izpodbijani sklep temelji na naslednjih razlogih: v skladu s prvim odstavkom 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se vpis dovoli le na podlagi listine iz 40. člena ZZK-1, med katerimi oporoka ni navedena, zato ne predstavlja primerne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo; zapuščina sicer res preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar bo ustrezno listino za vknjižbo lastninske pravice predstavljal šele pravnomočen sklep o dedovanju; v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 155/2014 (zakoniti) dediči tožijo dolžnico (kot oporočno dedinjo) na razveljavitev oporoke in uveljavljajo, da ta ni veljavna, v njej upnik ni stranka postopka in se torej ne zahteva vpis lastninske pravice na dolžnico; s tožbo po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) upnik vpisa lastninske pravice na dolžnico na podlagi oporoke niti ne more zahtevati; pritrdi zaključku sodišča prve stopnje, da je dejansko stanje v zadevi drugačno od tistega, ki ga predvideva določilo petega odstavka 168. člena ZIZ; z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti, ko zapuščina preide na dediče, ali je dolžnica dedinja po oporoki in katere pravice iz zapuščine ji gredo, pa bo ugotovljeno s sklepom o dedovanju, na podlagi katerega bo sodišče po uradni dolžnosti odločilo o vknjižbi lastninske pravice. Drugače kot sodišče prve stopnje predlog, ki se nanaša na nepremičninsko izvršbo, oceni kot popoln, a neutemeljen. Toda zaradi prepovedi spremembe odločitve v škodo upnika, ki se je zoper sklep edini pritožil, potrdi odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju.

**Sklep o dopustitvi revizije**

7. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 517/2021 z dne 1. 12. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da pred izdajo sklepa o dedovanju ni mogoče z izvršbo poseči na nepremičnine, ki so predmet dedovanja.

**Navedbe strank v revizijskem postopku**

8. Upnik v reviziji sodišču druge stopnje očita, da si nasprotuje: po eni strani navaja, da izvršba na nepremičnini ni mogoča, ker je lastninska pravica na nepremičninah v zemljiški knjigi vpisana na tretjo osebo (zapustnika), izvršba na premoženje, ki ni v lasti dolžnika, pa ni mogoča. Na drugi strani navaja, da dolžnica iz naslova oporoke do zapuščine nima nobene terjatve, ker je lastninsko pravico na zapuščinskem premoženju pridobila že v trenutku zapustnikove smrti, torej tudi na obravnavanih nepremičninah. Meni, da obstajata le dve možnosti, ki se med seboj izključujeta: ali je dolžnica v času smrti "ipso iure" postala lastnica nepremičnin na podlagi oporočnega dedovanja pod razveznim pogojem, če bo oporoka razveljavljena, ali pa ni postala lastnica nepremičnin in ima zato iz naslova oporoke zgolj terjatev zahtevati celotno premoženje iz zapuščine (dedno pravico), med katero spadata tudi obravnavani nepremičnini pod navedenim razveznim pogojem.

Materialnopravno gledano je dedič že lastnik vseh stvari in imetnik vseh pravic, ki spadajo v dediščino, sklep o dedovanju pa je zgolj ugotovitvena odločba. Poudarja, da dedič, ki je podal dedno izjavo, lahko še pred izdajo sklepa o dedovanju razpolaga z dediščino, s čimer zmanjša vrednost svojega premoženja in dedičev upnik lahko izgubi možnost poplačati se iz njega.

Nesporno je, da je dedič imetnik pravic zapuščine od smrti zapustnika na podlagi 132. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Sporno pa ostaja stališče pritožbenega sodišča, da upnik dediča ne more z izvršbo poseči na prav nobeno premoženje zapuščine, vse dokler ni izdan sklep o dedovanju. Takšna obrazložitev je obremenjena z bistveno kršitvijo določb 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je obrazložitev sama s seboj v nasprotju, in z zmotno uporabo materialnega prava, predvsem določil 132. člena ZD, 168. člena ZIZ in 30. člena ZIZ, ki določa sredstva izvršbe.

Če je dolžnica kot oporočna dedinja že lastnica zapuščine, je po njegovem mnenju treba dopustiti izvršbo zoper njo kot imetnico lastninske pravice, čeprav ta ni vpisana v zemljiško knjigo. Meni, da je v tem primeru treba določbo 168. člena ZIZ smiselno tolmačiti tako, da "je tudi postopek izpodbijanja oporoke postopek, s katerim se bo dedič lahko vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik, če oporoka ne bo izpodbita". Dedič je namreč lastnik pod razveznim pogojem, da oporoka ne bo izpodbita.

Sklene, da sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo, ker nista dopustili izvršbe na nepremičnini.

Predlaga ugoditev reviziji in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da ugodi njegovi pritožbi in dovoli izvršbo na nepremičninah, s stroškovno posledico.

9. Revizija je bila vročena dolžnici, ki nanjo ni odgovorila.

**Presoja Vrhovnega sodišča**

10. Revizija je utemeljena.

**_Zamejitev revizijske presoje_**

11. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo le v tistem delu in glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Vrhovno sodišče se bo zato ukvarjalo izključno z izvršbo na nepremičninah in ne bo odgovarjalo na revizijske navedbe, ki zadevajo izvršbo na domnevno dolžničino terjatev iz zapuščine oziroma izvršbo na dedno pravico (v zvezi s katerima revizija ni bila dopuščena). Ker so okoliščine konkretnega primera takšne, da je odprt zapuščinski postopek, se lahko presoja Vrhovnega sodišča v resnici osredini le na preizkus, ali se zapuščinski postopek po namenu in vplivu na obravnavani izvršilni postopek približa pravdnemu postopku v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ.

_**Izvršilnopravna izhodišča**_

12. Ko izvršilno sodišče prejme predlog za izvršbo na nepremičnino, po uradni dolžnosti preizkusi lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Če je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik dolžnik, sodišče s sklepom o izvršbi dovoli izvršbo. Kadar je kot zemljiškoknjižni lastnik vpisan tretji, sodišče dovoli izvršbo le, kadar upnik predlogu priloži listino, ki je primerna za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika (tretji odstavek 168. člena ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZK-1 (zemljiškoknjižno) sodišče vknjižbo pravic dovoli, med drugim, na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (1. točka), pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka) ali pravnomočnega sklepa o dedovanju (6. točka). Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (peti odstavek 168. člena ZIZ). Tedaj izvršilno sodišče prekine postopek in ga nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu (šesti odstavek 168. člena ZIZ).

13. Institut, ki je urejen v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ, upniku v izvršilnem postopku omogoča, da neodvisno od dolžnikove volje, celo proti njegovi volji, doseže zemljiškoknjižni vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini. To mu nudi učinkovito izvršilnosodno varstvo njegove terjatve, za katero ima izvršilni naslov. Če nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, ima na voljo tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ, s katero zahteva uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z resničnim, da bi se nato lahko iz tega premoženja poplačal, izvršilno sodišče pa do pravnomočnosti sklepa o vpisu prekine odločanje o predlagani izvršbi na nepremičnino.

_**Stvarnopravna, dednopravna in zemljiškoknjižna izhodišča**_

14. V slovenskem pravu se z dedovanjem pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti (41. člen Stvarnopravnega zakonika). Skladno s 132. členom ZD namreč zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti po samem zakonu (ipso iure), brez posebej izražene volje, iz katere bi izhajalo, da dedič sprejema dediščino. Dedičeva izjava pred zapuščinskim sodiščem, da sprejema dediščino, je zgolj deklaratorne narave. V primeru oporočnega dedovanja lastninska pravica na nepremičnini preide na oporočne dediče v trenutku smrti oporočitelja, torej izvedeno in izvenknjižno. Tedaj se vzpostavi domneva, da je ta, za katerega se navzven kaže, da je oporočni dedič, lastnik.1 Kadar zakoniti dediči v zapuščinskem postopku ugovarjajo neveljavnost oporoke, jih zapuščinsko sodišče napoti, da vložijo tožbo v pravdnem postopku. Morebitna ugotovitev o neveljavnosti oporoke v pravdnem postopku lahko opisano domnevo ovrže. V skladu s prvim odstavkom 46. člena ZZK-1 o vknjižbi njihove lastninske pravice po uradni dolžnosti odloči zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa o dedovanju, ki pa ima le ugotovitveno (deklaratorno) naravo. Z njim namreč zapuščinsko sodišče samo ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo njegovim dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (214. člen ZD).

_**Presoja okoliščin konkretnega primera**_

15. Čeprav ni dvoma, da je dolžnica kot oporočna dedinja na podlagi dedovanja v trenutku oporočiteljeve smrti postala izvenknjižna lastnica obravnavanih nepremičnin, je zavezanost načelu formalne legalitete izvršilnemu sodišču preprečila, da bi dovolilo izvršbo (tudi) na nepremičninah. Na podlagi tretjega odstavka 168. člena ZIZ sodišče ni moglo dovoliti izvršbe na nepremičninah, ker dolžnica v zemljiški knjigi ni vpisana kot njuna lastnica in upnik tudi (še) nima listine, primerne za vpis dolžničine lastninske pravice. Oporoka, ki jo je predložil, namreč ni listina, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (prvi odstavek 148. člena v zvezi s 40. členom ZZK-1).

16. Vrhovno sodišče mora, kot že napovedano, odgovoriti na vprašanje, ali se obravnavani položaj, v katerem upnik nima listine, primerne za vpis dolžničine lastninske pravice na spornih nepremičninah, ki so predmet odprtega zapuščinskega postopka, prilega položaju iz petega odstavka 168. člena ZIZ .

17. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 113/2015 z dne 26. 10. 2015 zavzelo stališče, da določba petega odstavka 168. člena ZIZ upniku omogoča, da pridobi listino, ki ustreza enemu od primerov, navedenih v 40. členu ZZK-1, in ki je lahko podlaga za vpis dolžnikove lastninske pravice. Pretehtalo je, da se navedena določba nanaša tudi na izvenknjižno pridobitev lastninske pravice in torej tudi na položaj, ko takšna primerna listina še ne obstaja. Presodilo je, da upnik v okviru pravdnega postopka na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ more pridobiti ugotovitveno sodno odločbo o obstoju lastninske pravice (konkretno na podlagi priposestvovanja) iz 3. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1. 18. Vrhovno sodišče v okoliščinah konkretnega primera sodi, da bo smoter, ki bi ga upnik zasledoval s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ, to je pridobiti listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice, izpolnjen v okviru odprtega zapuščinskega postopka. V njem bo namreč zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju, ki bo po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dedinje in dolžnice. Prav zaradi istega končnega rezultata - možnosti vknjižbe dolžničine lastninske pravice - je treba po presoji Vrhovnega sodišča zapuščinski postopek šteti kot postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ, z istim učinkom na obravnavani izvršilni postopek iz šestega odstavka 168. člena ZIZ, tj. njegovo prekinitvijo. Takšna razlaga je ustavnoskladna, saj varuje upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi varstvo upnikove pravice do učinkovite izvršbe oziroma varstvo upnikovega položaja v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru pred zavrženjem predloga). Navedeno velja za zapuščinski postopek kot tak in ne šele zaradi teka (zdaj že pravnomočno končanega) pravdnega postopka glede veljavnosti oporoke, ki je izviral iz zapuščinskega postopka.

19. Odločitev sodišč nižjih stopenj, ki sta zavrgli upnikov predlog za izvršbo, ker ni predložil dokaza, da je s tožbo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnico, materialnopravno torej ni pravilna. V danih okoliščinah postopek s tožbo, ki bi ga sprožil upnik, nadomešča zapuščinski postopek, ki je že v teku, kar na podlagi šestega odstavka 168. člena ZIZ narekuje prekinitev izvršilnega postopka glede nepremičnin, ne pa zavrženja predloga v tem delu.

**Odločitev o reviziji**

20. Zaradi zmotne presoje, da se konkretni dejanski stan ne prilega abstraktnemu dejanskemu stanu iz petega odstavka 168. člena ZIZ, sta sodišči nižjih stopenj nepravilno zavrgli upnikov predlog za izvršbo na nepremičnini, s čimer sta mu odrekli sodno varstvo. Glede na to, da je po pokojnem A. A., ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnin, glede katerih upnik predlaga izvršbo, v teku zapuščinski postopek, bi moralo izvršilno sodišče (prve stopnje), ki mu je bila ta okoliščina znana, na podlagi šestega odstavka 168. člena ZIZ in drugega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prekiniti postopek odločanja o predlagani nepremičninski izvršbi do pravnomočnosti sklepa o vknjižbi lastninske pravice na dolžnico.

21. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ reviziji ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri vnovični presoji naj izhaja iz v tem sklepu razložene določbe petega odstavka 168. člena ZIZ.

22. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

23. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 K. Zupančič, v: K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 69. Isto M. Juhart, v: M. Juhart, M. Tratnik in R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2016, str. 273.