Jedro

V pravdni zadevi zakoniti dediči tožijo dolžnico (kot oporočno dedinjo) na razveljavitev oporoke in uveljavljajo, da ta ni veljavna. V navedeni pravdni zadevi, v kateri upnik niti ni udeležen kot stranka, se torej ne zahteva vpis lastninske pravice na dolžnico. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik vpisa lastninske pravice na dolžnico na podlagi oporoke niti ne more zahtevati. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dejansko stanje v tej zadevi drugačno od tistega, ki ga predvideva določilo petega odstavka 168. člena ZIZ, je zato pravilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo (I. točka izreka), odločilo, da se izvršba opravi z rubežem plače - pokojnine (II. točka izreka), zavrglo predlog upnika za izvršbo na nepremičninah ID znak parcela ... 599/4 in ID znak parcela ... 599/5, ki sta last tretje osebe, ter predlog za izvršbo z rubežem terjatve do zapuščine iz naslova oporočnega dedovanja po pokojnem A. A., na podlagi pisne oporoke z dne 24. 4. 2012 SV 134/2012 (III. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik povrniti upniku 193,33 EUR stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dni do dneva vročitve sklepa dolžniku dalje do dne plačila.

2. Točko III. izreka sklepa sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija upnik po pooblaščencu in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da je nesporno, da sta v zemljiški knjigi nepremičnini vpisani na A. A. Nesporno je tudi, da je dolžnica v zapuščinskem postopku po A. A. predložila oporoko zapustnika, da so dediči oporoko izpodbijali in da med dediči teče pravda za razveljavitev oporoke pri Okrožnem sodišču v Celju P 155/2014. Skladno s 132. členom Zakona o dedovanju (ZD) je zapuščina s smrtjo zapustnika prešla na dolžnico kot oporočno dedinjo. Izpostavlja, da ima sklep o dedovanju samo deklaratorni učinek. Dolžnica je že danes subjekt vseh pravic in obveznosti zapustnika in jo je mogoče že danes šteti kot lastnico nepremičnin, s to razliko, da se ne more vpisati v zemljiško knjigo, dokler zapuščinski postopek ni zaključen. Zaključen pa ni zato, ker je v teku pravda. Dokler pa oporoka ni izpodbita, je veljavna, zato so izpolnjeni vsi pogoji, da je dolžnica lastnica obravnavanih nepremičnin na podlagi dedovanja. Meni, da lahko sodišče lastninsko pravico na nepremičnini vpiše na dolžnico na podlagi oporoke. V kolikor pa bo sodišče menilo, da oporoka ni primerna listina za vknjižbo, je v tej zadevi situacija popolnoma enaka kot v primeru iz petega odstavka 168. člena ZIZ. Pravdo na izpodbijanje oporoke, četudi je dolžnica na strani tožene stranke, je potrebno smiselno šteti kot tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Sodišče je zavrnilo tudi predlog z rubežem terjatve dolžnice do zapuščine iz naslova oporočnega dedovanja po pokojnem A. A. S sklepom o rubežu niti s sklepom o prenosu terjatve se o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika vsebinsko ne odloča. Za dovolitev izvršbe z rubežem in prenosom terjatve ni potrebno, da je terjatev povsem določena. Za dovolitev izvršbe na denarno terjatev zadošča golo upnikovo zatrjevanje, da ima dolžnik rubljivo terjatev zoper dolžnikovega dolžnika. Prisilno se s sredstvi izvršbe dejansko zarubi in prenese terjatev le pogojno, če obstoji in samo v obsegu, kot obstoji. Ugotavljanje obstoja zarubljene terjatve ni predmet izvršilnega postopka, temveč pravdnega postopka, v kolikor pride do spora med upnikom in dolžnikovim dolžnikom. Glede na sodno prakso zadostuje, da je temeljno razmerje opredeljeno tako, da je terjatev mogoče individualizirati. V kolikor bi sodišče štelo, da je predlog upnika glede označbe terjatve premalo specificiran, bi upniku moralo podaljšati rok za označbo terjatve. Ker sodišče tega ni storilo, je kršilo načelo kontradiktornosti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep v izpodbijani točki izreka spremeni tako, da se dovoli izvršba tudi na nepremičnini in z rubežem terjatve dolžnice do zapuščine. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet tega pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za izvršbo na nepremičnini 599/4 in 599/5, obe k.o. ... ter predloga za izvršbo z rubežem terjatve dolžnice do zapuščine iz naslova oporočnega dedovanja po pokojnem A. A. na podlagi pisne oporoke SV 134/2012 z dne 24. 4. 2012, to je III. točka izreka izpodbijanega sklepa.

5. Če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). V tem primeru opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (peti odstavek 168. člena ZIZ). Izvršilni postopek se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu (šesti odstavek 168. člena ZIZ).

6. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je upnik predlagal izvršbo na nepremičnini 599/4 in 599/5, obe k.o. ..., ki sta po podatkih zemljiške knjige last tretje osebe, A. A., in trdil, da je na podlagi pisne oporoke z dne 24. 4. 2012 lastnica teh nepremičnin dolžnica.

7. V skladu s prvim odstavkom 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vpis v zemljiško knjigo dovoli le na podlagi listine iz 40. člena ZZK-1. Med listinami, na podlagi katerih se v skladu s 40. členom ZZK-1 dovoli vknjižba lastninske pravice, oporoka ni navedena. Oporoka kot zasebna listina namreč ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila potrebnega za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obrazložilo, da oporoka ne predstavlja primerne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Kot je upniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, sicer preide zapuščina na dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar bo ustrezno listino za vknjižbo lastninske pravice predstavljal šele pravnomočen sklep o dedovanju.1

8. Kot navaja upnik v pritožbi, v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 155/2014 (zakoniti) dediči tožijo dolžnico (kot oporočno dedinjo) na razveljavitev oporoke in uveljavljajo, da ta ni veljavna. V navedeni pravdni zadevi, v kateri upnik niti ni udeležen kot stranka, se torej ne zahteva vpis lastninske pravice na dolžnico. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik vpisa lastninske pravice na dolžnico na podlagi oporoke niti ne more zahtevati. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dejansko stanje v tej zadevi drugačno od tistega, ki ga predvideva določilo petega odstavka 168. člena ZIZ, je zato pravilno.

9. Drži, da je v sodni praksi zavzeto stališče, da zadošča, da je dolžnikova denarna terjatev do dolžnikovega dolžnika opredeljena tako, da jo je mogoče individualizirati, da je torej (vsaj) določljiva, v kolikor upnik ne razpolaga s točnimi podatki o njeni višini.2 Glede upnikovega predloga za izvršbo z rubežem terjatve dolžnice do zapuščine iz naslova oporočnega dedovanja je sodišče prve stopnje zato nepravilno obrazložilo, da izvršbe v tem delu ni mogoče dovoliti, ker še ni znano, koliko pravic ima dolžnica kot dedinja do zapuščine. Predlogu za izvršbo v tem delu ni mogoče ugoditi predvsem iz razloga, ker s predloženo oporoko, iz katere sicer izhaja, da je zapustnik dolžnico določil za dedinjo vsega svojega premoženja, dolžnica nima nobene terjatve do zapuščine oziroma zapustnika. Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti,3 saj kot že pojasnjeno zgoraj, že s samim trenutkom zapustnikove smrti zapuščina preide na dediče. Ali je dolžnica dedinja po oporoki in katere pravice iz zapuščine ji gredo, pa bo ugotovljeno s sklepom o dedovanju, na podlagi katerega bo sodišče po uradni dolžnosti odločilo o vknjižbi lastninske pravice.4

10. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločitve sicer napačno presodilo, da predlog za izvršbo v izpodbijanem delu (v delu, ki se nanaša na nepremičninsko izvršbo in na izvršbo na terjatev do zapuščine) ni bil popoln. Predlog za izvršbo je bil tudi v tem delu formalno popoln, ni bil pa utemeljen, zato bi ga bilo potrebno pravilno zavrniti. Vendar pa, ker je odločitev o zavrženju upniku v korist, sodišče druge stopnje v odločitev ni posegalo in je ni spreminjalo, saj bi s tem spremenilo odločitev v škodo upnika, ki se je zoper sklep edini pritožil (359. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

11. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker upnik s pritožbo ni bil uspešen, stroškov pritožbe ni šteti kot potrebnih za izvršbo, zato jih krije upnik sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Primerjaj 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1. 2 Primerjaj sklepa VSL II Ip 3698/2015 z dne 14. 12. 2015, VSC I Ip 200/2013 z dne 20. 6. 2013 in druge. 3 Primerjaj 41. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). 4 Primerjaj prvi odstavek 46. člena ZZK-1.