Jedro

Pri izvajanju nove sistemske ureditve socialno varstvenih prejemkov po ZSVarPre in ZUPJS, ki sta se dejansko začela uporabljati s 1. 1. 2012, ni mogoče zakonito poseči v pridobljeno pravico po prej veljavnih predpisih na način, kot se zavzema tožena stranka. Tudi v konkretnem primeru je bilo po ugotovitvi, da tožnik po novi pravni ureditvi več ne izpolnjuje pogojev za denarno socialno pomoč, niti za kakšno drugo pravico iz sistema socialne varnosti, mogoče pravnomočni posamični upravni akt, na podlagi katerega je bil pred tem več let uživalec denarne socialne pomoči, z odločbo z dne 16. 4. 2012 zakonito razveljaviti z učinkom za naprej, kot je razsojeno z izpodbijanim delom prvostopenjske sodbe, ne pa za nazaj s 1. 1. 2012.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (1. in 2. stavek izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo drugostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe št. ... z dne 11. 2. 2013 (1. stavek izreka sodbe). Prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 16. 4. 2012 je v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je datum 1. 1. 2012 nadomestilo z datumom 30. 4. 2012 (2. stavek izreka sodbe). Hkrati je izreklo, da ostane v ostalem prvostopenjska zavrnilna odločba kot pravilna in zakonita v veljavi (3. stavek izreka sodbe).

Zoper ugoditveni del sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve celotnega zahtevka oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sklicuje se na 68. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, po katerem centri za socialno delo v roku 3 mesecev od začetka uporabe zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku in družinske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V takšnih primerih izda CSD odločbo, s katero razveljavi odločbo o varstvenem dodatku ali o pravici do državne pokojnine, in če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu z isto odločbo, z začetkom uporabe zakona, prizna ustrezno pravico. Glede na 56. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se v primerih prvega odločanja po tem zakonu po uradni dolžnosti preverijo tudi druge pravice iz 5. in 6. člena zakona, do katerih je upravičenec upravičen na podlagi drugih odločb. Če CSD ugotovi, da bi bilo potrebno katero od teh odločb odpraviti, ali o njej na novo odločiti, po uradni dolžnosti to odločbo odpravi in z eno odločbo, odloči o vseh pravicah iz javnih sredstev. Sicer pa 71. člen ZSVarPre določa, da se za potrebe odločanja po 70. členu, kot dan vložitve vloge šteje prvi dan v mesecu pred začetkom uporabe zakona, torej 1. 12. 2011, 32. člen ZUJPS pa, da denarni prejemki iz 5. člena tega zakona in znižanja plačila vrtca pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vlogi.

Meni, da ZSVarPre in ZUPJS za pravice iz javnih sredstev urejata poseben upravni postopek, ki odstopa od ZUP-a zaradi živosti pravic, ki so dodeljene za daljše časovno obdobje. Zakonska dikcija iz drugega odstavka 68. člena ZSVarPre o razveljavitvi odločbe ne pomeni izrazov v smislu učinkovanja za naprej (ex nunc), ampak učinkovanje od 1. 1. 2012, saj jo je potrebno razlagati v povezavi s prej navedenima določbama ZSVarPre in ZUPJS.

Tožnik v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke, opozarja na svoje težko bolezensko stanje in zdravljenje v psihiatrični bolnišnici, zaradi česar sta se starša odločila za rentno varčevanje mesečno po 150,00 EUR. Sicer pa glede razveljavitve odločbe s 1. 1. 2012 za 4 mesece nazaj izpostavlja, da je v aprilu mesecu ugotovil, da ni imel več plačanega prispevka za zdravstveno zavarovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti kakšnih drugih bistvenih kršitev postopka, ki jih pritožba zatrjuje povsem pavšalno, brez kakršnekoli utemeljitve. V predmetni zadevi nadalje ni prišlo niti do nepravilne uporabe materialnega prava, kot zmotno meni tožena stranka.

V obravnavani zadevi gre za spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih posamičnih upravnih aktov, izdanih v predsodnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti. S prvostopenjsko odločbo z dne 16. 4. 2012 je Center za socialno delo A. (v nadaljevanju CSD) razveljavil odločbo št. ... z dne 11. 7. 2006 o priznani pravici do denarne socialne pomoči, in sicer z dnem 1. 1. 2012. Hkrati je odločil, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, ne do varstvenega dodatka, niti plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ali kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Z izpodbijanim drugostopenjskim upravnim aktom je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena.

Pri presojanju zakonitosti navedenih odločb je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek z neizpodbijanim delom sodbe (3. stavek izreka) zavrnilo, ker je zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljnje priznanje socialno varstvenih prejemkov iz javnih sredstev. Ta del sodne odločbe, torej izrek v delu, po katerem ostane prvostopenjski upravni akt v nespremenjenem delu v veljavi, je že pravnomočen.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev še nepravnomočnega izpodbijanega dela sodbe pa ni podana v 68. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZSVarPre), kot zmotno meni pritožba. Tožnik namreč do pričetka uporabe ZSVarPre s 1.1.2012 ni bil uživalec varstvenega dodatka ali državne pokojnine, temveč denarne socialne pomoči od leta 2006 dalje. Že iz naslova določbe 68. člena ZSVarPre pa izhaja, da ureja izključno „Prenos varstvenega dodatka in državne pokojnine ter dolžnost izdaje novih odločb“, zato v predmetni zadevi ni uporabljiva.

V obravnavani zadevi ni uporabljiv niti 56. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUPJS), ki se je prav tako začel uporabljati s 1. 1. 2012. Prvi trije odstavki namreč urejajo vprašanje, kateri materialno pravni predpis se uporablja, če je bil postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, o katerem še ni bilo odločeno na prvi stopnji, začet pred uveljavitvijo ali pred pričetkom uporabe ZUPJS-a, pa do začetka njegove uveljavitve ali uporabe še ni bilo odločeno na prvi stopnji. Četrti odstavek istega člena nadalje določa, da se v postopkih iz drugega odstavka, uvedenih na zahtevo oseb, ki bi bile do pravic iz javnih sredstev upravičene po dosedanjih predpisih, niso pa upravičene iz javnih sredstev po tem zakonu, pravica dodeli po dosedanjih predpisih za obdobje do začetka uporabe tega zakona. Peti odstavek 56. člena ZUPJS- a pa ureja primere prvega odločanja o pravicah po ZUPJS-u. CSD-jem nalaga, da po uradni dolžnosti preverijo tudi druge pravice iz 5. in 6. člena zakona (in sicer: pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, državne štipendije, znižanje plačila za programe vrtce, subvencije malice, subvencije kosila za učence, oprostitev plačila socialno varstvenih storitev, prispevek plačilu sredstev, namenjenih za družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja). Če pri prvem odločanju o določeni pravici po ZUPJS-u CSD ugotovi, da bi bilo potrebno katero od odločb o priznanju prej navedenih pravic odpraviti, ali o njej na novo odločiti, po uradni dolžnosti odločbo odpravijo in z eno odločbo skladno z zakonom odločijo o vseh pravicah iz javnih sredstev, tako da pravice iz javnih sredstev priznajo z dnem priznanja tiste pravice, katere uveljavljanje je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih pravicah. V tem besedilu seveda ni določeno, da se pravice iz javnih sredstev priznajo s 1. 1. 2012, kot razloguje tožena stranka, temveč peti odstavek 56. člena ZUPJS-a izrecno določa, da se pravica prizna z dnem priznanja tiste pravice iz javnih sredstev, katere uveljavljanje je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih pravicah.

Ker je bil tožnik uživalec denarne socialne pomoči na podlagi pravnomočnega posamičnega upravnega akta, izdanega že 11. 7. 2006, je bilo v predsodnem upravnem postopku mogoče po uradni dolžnosti postopati le po 66. členu ZSVarPre. Prvi odstavek navedenega člena ZSVarPre namreč centre za socialno delo zavezuje, da v roku 3 mesecev od začetka uporabe zakona, po uradni dolžnosti ugotovijo, ali upravičenci, ki so ob začetku uporabe zakona upravičeni do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialno varstvenih prejemkov po novem zakonu. Drugi odstavek 66. člena ZSVarPre centre za socialno delo nadalje pooblašča, da izdajo odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavilo odločbo, s katero je bila upravičencu priznana pravica in določijo njeno drugo višino ali določijo drugo obdobje prejemanja socialno varstvenih prejemkov po ZSVarPre.

Odprava ali razveljavitev posamičnega upravnega akta nimata enakih pravnih posledic. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006; v nadaljevanju ZUP) namreč v 281. členu izrecno določa, da se v primeru odprave upravne odločbe, odpravijo tudi vse pravne posledice, ki so iz nje nastale, v primeru razveljavitve pa se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz odločbe, ki se razveljavlja že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje posledice. Odprava posamičnega upravnega akta torej dejansko učinkuje ex tunc, razveljavitev pa ex nunc.

Takšna interpretacija navedenih pojmov je povsem v skladu s pravno teorijo in dosledno ter ustaljeno sodno prakso. Odprava in razveljavitev konkretnih posamičnih upravnih aktov ne moreta imeti drugačnih pravnih učinkov niti pri izvajanju ZSVarPre ali ZUPJS-a. Sicer pa je stališče tožene stranke, da ZSVarPre in ZUPJS določata poseben upravni postopek, ki odstopa od ZUP-a, le delno pravilno. Dejansko določata pristojni organ in urejata določene posebnosti postopka, predvsem glede prevedbe pravic na novo sistemsko pravno ureditev socialno varstvenih prejemkov, kar pa ne pomeni, da bi bila pri njunem izvajanju izključena uporaba temeljnih institutov ZUP-a. Sicer pa sploh ni jasno, kaj naj bi pravno pomenila v pritožbi zatrjevana „živost“ socialno varstvenih pravic, niti ni v celoti pravilno stališče tožene stranke o njihovem dodeljevanju za daljše časovno obdobje.

Nenazadnje gre pri razveljavitvi ali odpravi konkretnih posamičnih upravnih aktov za ustavno pravno kategorijo. Po 158. členu Ustave RS je namreč pravna razmerja, ki so urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom. Že zaradi načela enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, pa temeljnih procesno pravnih kategorij, ni dopustno urejati niti uporabljati različno po posameznih materialnopravnih področjih, ne da bi zato obstajal razumen razlog.

Pri izvajanju nove sistemske ureditve socialno varstvenih prejemkov po ZSVarPre in ZUPJS, ki sta se dejansko začela uporabljati s 1. 1. 2012, tako ni mogoče zakonito poseči v pridobljeno pravico po prej veljavnih predpisih na način, kot se zavzema tožena stranka. Tudi v konkretnem primeru je bilo po ugotovitvi, da tožnik po novi pravni ureditvi več ne izpolnjuje pogojev za denarno socialno pomoč, niti za kakšno drugo pravico iz sistema socialne varnosti, mogoče pravnomočni posamični upravni akt, na podlagi katerega je bil pred tem več let uživalec denarne socialne pomoči, z odločbo z dne 16. 4. 2012 zakonito razveljaviti z učinkom za naprej, kot je razsojeno z izpodbijanim delom prvostopenjske sodbe, ne pa za nazaj s 1. 1. 2012. Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbo tožene stranke ob uporabi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.