Jedro

Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za priznanje pravic po delovnem mestu računovodja VII/2-I oziroma ustreznem delovnem mestu podsekretarja, saj zatrjevani dogovor o razporeditvi na navedeno računovodsko delovno mesto ni mogel biti realiziran, ker do ustanovitve javnega nepremičninskega sklada dejansko ni prišlo. V primerjavi z nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto računovodja VII/2-III pa je že sodišče prve stopnje za naprej tožniku priznalo pravice po ustreznem in višje vrednotenem delovnem mestu višji svetovalec.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 4. 1. 2013 in 20. 3. 2013 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga, ugotovilo, da tožniku na podlagi teh sklepov delovno razmerje ni prenehalo in toženi stranki naložilo, da tožnika pozove na delo na delovnem mestu „višji svetovalec“ ter tožniku od 1. 6. 2013 do vrnitve na delo izplača plačo, kot da bi delal, znižano za v tem času prejeto nadomestilo za čas brezposelnosti in znižano za plačo, prejeto v času ponovne zaposlitve tožnika pri toženi stranki od 17. 3. 2014 dalje za določen čas. Hkrati je ugotovilo ničnost 4. člena Aneksa št. 1 k tožnikovi pogodbi o zaposlitvi in 3. člena Aneksa št. 2 k tej pogodbi. Zavrnilo pa je tožnikov tožbeni zahtevek, da ga je tožena stranka dolžna pozvani na delo na delovno mesto „računovodje VII/2-I“ z 38. plačnim razredom, podrejeno pa na delovno mesto podsekretarja oziroma primerljivo delovno mesto, ter da mu je za čas do vrnitve na delo tožena stranka dolžna izplačati plačo brez znižanj za prejeto denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in prejete plače v času ponovne zaposlitve za določen čas. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne 1.991,61 EUR stroškov postopka. Pri tem je sodišče ugotovilo, da je tožnik pri toženi stranki do 1. 1. 2012 opravljal računovodska dela, od takrat dalje pa dela, ki so spadala v delokrog višjega svetovalca. Zato je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „računovodja VII/2-III“ dne 4. 1. 2013 podana po izteku šestmesečnega roka za odpoved. V tem času je bila glede na dejansko delo tožnika že sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto višji svetovalec in gredo zato tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravice na podlagi dela na navedenem delovnem mestu, ki je sicer uvrščeno v višji plačni razred, kot je bilo uvrščeno delovno mesto „računovodje VII/2-III“.

2. Na pritožbo tožnika zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje prvostopno sodbo delno spremenilo le glede stroškov postopka, tako da je toženi stranki naložilo, da iz tega naslova tožniku plača 2.417,63 EUR. Sicer pa je pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo formalno iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je pri toženi stranki dejansko opravljal dela, ki spadajo pod delovno mesto računovodje I, katerega pa tožena stranka ni imela sistemiziranega. Še najbližje temu delovnemu mestu pa je delovno mesto podsekretar in ne delovno mesto višji svetovalec. Zato bi ga moralo sodišče vrniti na delo na navedeno delovno mesto, oziroma mu priznati plačo po delovnem mestu podsekretar dejansko vse od 1. 9. 2011 dalje. Navaja, da je do 31. 12. 2011 v okviru premestitve na Ministrstvo za javno upravo dejansko opravljal dela za potrebe delovanja računovodske službe predvidenega novega javnega nepremičninskega sklada, do ustanovitve katerega pa potem ni prišlo, in da so se ta dela dejansko bolj prilegala opisu delovnega mesta računovodje I, ki mu je bilo tudi ustno obljubljeno, kot računovodje III, čeprav na delovno mesto računovodje I formalno ni bil premeščen. Res je tožnik na podlagi sklepa z dne 19. 10. 2011 opravljal še druga dela, ki pa so skupaj z računovodskimi deli bližja vsebini delovnega mesta podsekretar, kot delovnega mesta višjega svetovalca, ker v Ministrstvu za javno upravo ni posebne računovodske službe. Zato bi sodišče moralo upoštevati predhodni dogovor, da bo tožnik razporejen na delovno mesto računovodje I, ko bo pridobil ustrezno izobrazbo, kar je dosegal že v mesecu marcu 2012. Ker do ustanovitve javnega nepremičninskega sklada ni prišlo, Ministrstvo za javno upravo oziroma kasnejše Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, v katerem je tožnik nadaljeval delo, pa nima sistemiziranega tega delovnega mesta, bi mu moralo sodišče priznati razporeditev na temu ustrezno delovno mesto podsekretarja. Priznava, da je od 1. 1. 2012 dalje morda res opravljal delo višjega svetovalca, vendar mu sodišče ne bi smelo odrekati pravic, ki jih je pridobil, ko je opravljal delo s področja vzpostavljanja računovodske službe za potrebe javnega nepremičninskega sklada v okviru Ministrstva za javno upravo glede na njegovo takratno dejansko delo.

4. Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev, v pravočasni dopolnitvi odgovora pa tudi njeno zavrženje, ker se v reviziji izpodbijani del pravnomočne sodbe ne nanaša na prenehanje delovnega razmerja.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Čeprav je predmet revizije le odločitev sodišča o priznanju pravic na podlagi delovnega mesta računovodje VII/2-I in vrnitve na delo na to delovno mesto oziroma na primerljivo delovno mesto podsekretarja namesto na delovno mesto višji svetovalec, gre vendarle za delovni spor v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, katerega del je tudi zahtevek za reintegracijo delavca. Zato sodišče šteje, da je revizija glede na določbo 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) že po zakonu dovoljena.

7. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik s 1. 9. 2011 iz Ministrstva za obrambo premeščen v Ministrstvo za javno upravo zaradi priprav na ustanovitev javnega nepremičninskega sklada in organiziranja ter delovanja računovodske službe za potrebe tega sklada. Ker je tožena stranka odstopila od ustanovitve navedenega sklada, je bilo tožniku s sklepom z dne 19. 10. 2011 odrejeno delo na zaračunavanju najemnin, spremljanju najemnih pogodb in izterjavi neplačanih računov, ki ni spadalo v delokrog delovnega mesta računovodje VII/2-III, za katero je imel tožnik sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi, in da je od 1. 1. 2012 dalje tožnik opravljal le še ta dela, ki so se po svoji vsebini uvrščala med dela višjega svetovalca. Glede na dejansko opravljanje tega dela je imel tožnik od 1. 1. 2012 dalje pri toženi stranki dejansko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto višjega svetovalca.

9. Ob navedenih predpostavkah je sodišče prve stopnje presodilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu računovodje VII/2-III z dne 7. 3. 2011, to je zadnje veljavno sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 4. 1. 2013 oziroma dokončno 20. 3. 2013, ni bila zakonita, ker tožnik že od 1. 1. 2012 teh del ni več opravljal oziroma je potreba po računovodskih delih v ministrstvu, kjer je tožnik opravljal delo, prenehala najkasneje že s tem datumom, tako da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana po izteku šestmesečnega roka. Odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi na podlagi teh ugotovitev je postala pravnomočna.

10. Glede na navedeno je sodišče tudi v zvezi s presojo revizije na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano na dejanske ugotovitve sodišča, da je imel tožnik pri toženi stranki nazadnje sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto računovodje VII/2-III, da tožnik od 1. 1. 2012 dalje računovodskih del ni več opravljal, temveč je glede na navodila tožene stranke opravljal druga dela, ki so se uvrščala med dela delovnega mesta višji svetovalec in da do ustanovitve javnega nepremičninskega sklada, v okviru katerega je bila tožniku ob izpolnitvi izobrazbenega pogoja ustno obljubljena razporeditev oziroma sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto računovodja VII/2-I, ni prišlo.

11. Glede na navedeno je sodišče tožnikov zahtevek za priznanje pravic po delovnem mestu računovodja VII/2-I oziroma ustreznem delovnem mestu podsekretarja utemeljeno zavrnilo, saj tudi zatrjevani dogovor o razporeditvi na navedeno računovodsko delovno mesto ni mogel biti realiziran, ker do ustanovitve javnega nepremičninskega sklada dejansko ni prišlo. V primerjavi z nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto računovodja VII/2-III pa je že sodišče prve stopnje za naprej tožniku priznalo pravice po ustreznem in višje vrednotenem delovnem mestu višji svetovalec.

12. Ker revizijski razlogi niso podani je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.