Jedro

Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj, in sicer Pogodbe o prenosu izročilne pogodbe z dne 7. 5. 2012 (v nadaljevanju Pogodba), s katero je njen dolžnik J. G. ml. na toženko kot prevzemnico prenesel več nepremičnin, ki jih je kot del zaščitene kmetije dobil na podlagi omenjene izročilne pogodbe, sklenjene s svojim očetom po določbah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Pogodba v razmerju do tožnice brez pravnega učinka (neučinkovita), kolikor je potrebno za izterjavo tožničine izvršljive terjatve do dolžnika po zamudni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju P 132/2011 z dne 30. 9. 2011, sklepu istega sodišča P 132/2011 z dne 19. 3. 2012 in sklepu Okrajnega sodišča na Ptuju I 444/2012 z dne 17. 1. 2013, v tem obsegu pa je toženka tudi dolžna dovoliti izvršbo na nepremičnine, ki so bile predmet Pogodbe.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga toženka. Zastavlja vprašanja:

I. ali lahko sodišče prve stopnje in sodišče druge stopnje določita vrednost spornega predmeta (ki je po predmetih, zajetih v zahtevku, različna in je višja od določene vrednosti nepremičnin) različno in katera je pravilna vrednost spornega predmeta zadeve;

II. če je v pritožbenem postopku vrednost spornega predmeta določena drugače, ali mora pritožbeno sodišče odmerjene in priglašene stroške odmeriti oziroma uskladiti na (novo) vrednost spornega predmeta;

III. ali se pravna razmerja, nastala po ZDKG, z vstopom toženke na mesto dolžnika spremenijo (npr. tako, da ZDKG očitno ne velja več);

IV. ali je dopustno, da se na način, da se ne odloči o pritožbi stranskega intervenienta - dolžnika, stranskega intervenienta izloči iz zadeve, čeprav je po sodni praksi in teoriji nesporno, da se stranskemu intervenientu - dolžniku ob priglasitvi intervencije intervencija redno dovoli; V. ali je ob dejstvu, da stranke ne smejo same snemati narokov, dopustno, da sodišče, ki je opravilo narok s snemanjem glavne obravnave, brez predhodnega opozorila stranki ne posreduje tonskega zapisa izvedene glavne obravnavane z zaslišanji, čeprav je stranka za tonski zapis pravočasno zaprosila;

VI. ali sme sodišče mimo volje lastnikov nepremičnin in strank v pogodbenem razmerju, stranki, ko jo samo izbere, podeliti lastninsko pravico na nepremičnini, za katero ta stranka izrecno navede, da je ni nikoli pridobila;

VII. zakaj sodišče ne dopušča, da so razpolagalna dejanja dolžnika lahko taka, da že s svojo naravo nujno kažejo, da niso opravljena s škodnim namenom, ker mora stranka takšno dejanje tako in tako opraviti, ker jo k temu silijo obveznost v njenem okolju;

VIII. ali lahko tožnica brez dokaza o predlagani (in neuspešni) izvršbi na nepremičnine v lasti dolžnika trdi, da dolžnik nima premoženja (čeprav je njena terjatev nastala iz civilne delitve tega istega nepremičninskega premoženja);

IX. ali se sme ugoditi zahtevku tožnice, če v zahtevku po actio Pauliane - tožbi ni zajeta vrednost, do katere je dovoljeno poseči v lastnino toženke.

Njihovo pomembnost izkazuje z odstopom od dosedanje sodne prakse oziroma njenim pomanjkanjem. Meni, da bi moralo sodišče druge stopnje popraviti vrednost spornega predmeta oziroma o njej odločiti, nanjo pa vezati tudi odmerjene stroške. Izpostavlja, da so bili vsi pravni posli sklenjeni po določbah ZDKG, da je torej dolžnika v celoti nadomestila v vseh pogodbah in je zato zaščiteno kmetijo pridobila od očeta J. G. st., skladno z določbami ZDKG. Opozarja, da je dolžnik J. G. ml. predlagal stransko intervencijo na njeni strani, vendar je sodišče prve stopnje njegovo intervencijo s sklepom zavrnilo, o njegovi pritožbi pa še ni bilo odločeno. Pa tudi, da od dolžnika ni prejela njegove nepremičnine - stanovanja, katerega delitev je isto sodišče opravilo tako, da je tožnici prisodilo 30.000,00 EUR, ki jih uveljavlja kot svojo terjatev. Po njeni oceni sta to z dolžnikom potrdila v svojih izpovedbah, ki ju je sodišče snemalo, ni pa ji omogočilo, da bi pridobila prepis in možnost, da ga korigira. Ocenjuje, da tožnica tudi z ničemer ni izkazala, da dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev njene terjatve. Vsa sredstva so namreč po opravljeni njuni medsebojni delitvi prešla v njegovo last in jih ni odtujil, nanje pa tožnica ni niti skušala poseči. Izpodbijanja po njeni oceni ne narekuje zgolj okoliščina, da je uveljavitev tožničine terjatve otežena, ker npr. nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, pač pa mora biti nemogoča. Meni, da tožnica lahko zahteva le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njene terjatve, ne pa prodaje celotne zaščitene kmetije z nesorazmerno večjo vrednostjo. Zahteva tudi povračilo stroškov predloga.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, in je toženkin predlog za dopustitev revizije zavrnilo (četrti odstavek 367. c člena ZPP).

8. Odločitev, da toženka sama krije svoje stroške tega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.