Jedro

V pritožbi ocenjene vrednosti izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe (v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom) stranka kasneje v reviziji ne more (več) spreminjati, če se ni spremenil tudi obseg izpodbijanega dela.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo: ugotovi se, da v skupno premoženje tožnice in prvega toženca sodita nepremičnini parc. št. 898 in 906/5, vpisani v vl. št. 998 k. o. ..., pri čemer sta deleža tožnice in prvega toženca enaka in znašata ½; pogodba, ki sta jo 21. 7. 2004 sklenila prvi toženec kot prodajalec in druga toženka kot kupec, katere predmet sta nepremičnini parc. št. 898 in 906/5, vpisani v vl. št. 998 k. o. ..., ki se hrani v zbirki listin zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Piranu pod Dn. št. 1864/2004, se glede deleža ½ razveže; druga toženka je dolžna izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere se bo pri nepremičninah parc. št. 898 in 906/5, vpisanih v vl. št. 998 k. o. ..., vpisala lastninska pravica na ime tožnice do ½; kar zahteva tožnica več in drugače, to je da sodi v skupno premoženje tožnice in prvega toženca tudi stanovanje v večstanovanjskem objektu na naslovu U., stoječem na parc. št. 2219/51, vl. št. 4497 k. o. ... in da znaša tožničin delež na tem premoženju ½ ter da se pogodba, ki sta jo 21. 7. 2004 sklenila prvi toženec kot prodajalec in druga toženka kot kupec, katere predmet sta nepremičnini parc. št. 898 in 906/5, vpisani v vl. št. 998 k. o. ..., ki se hrani v zbirki listin zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Piranu pod Dn. št. 1864/2004, razveže v celoti (tudi glede druge ½) in da je druga toženka dolžna izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino tudi prvemu tožencu, pa se zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo sta toženca vložila revizijo, v kateri uveljavljata bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Najprej utemeljujeta dovoljenost revizije v skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj menita, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, in sicer znaša (najmanj) 41.729,26 EUR. Opozarjata, da je Okrajno sodišče v Piranu s sklepom z dne 11. 11. 2005 odločilo, da vrednost spornega predmeta na dan 30. 6. 2004 znaša 41.729,26 EUR (prej 10,000.000 SIT), pri čemer je v obrazložitvi izrecno navedlo, da predstavlja predmet tožbenega zahtevka nepremičnina, vpisana v vl. št. 998 k. o. ... Vrednost nepremičnine na naslovu U., vpisane v vl. št. 4497 k. o. ..., pri opredelitvi te vrednosti ni bila upoštevana, torej je bila vrednost spornega predmeta ocenjena prenizko. Tožnica v pravdi ni uspela glede nepremičnine na naslovu U., vpisane v vl. št. 4497 k. o. .., katere vrednost ni bila upoštevana v ocenjeni vrednosti spornega predmeta, uspela pa je glede nepremičnine, vpisane v vl. št. 998 k. o. ... Toženca poleg tega poudarjata, da je tožnica vrednost celotne nepremičnine, vpisane v vl. št. 998 k. o. ..., v pripravljalni vlogi z dne 16. 1. 2007 ocenila z zneskom 160.000 EUR, nato pa v podredno postavljenem zahtevku uveljavljala plačilo 80.000 EUR, kar naj bi predstavljalo polovico te nepremičnine v ... Toženca vlagata revizijo zoper pravnomočno sodbo v delu, v katerem je tožnica uspela, torej glede ½ nepremičnine, vpisane v vl. št. 998 k. o. ..., kot sporni predmet ocenjene na 41.729,26 EUR (prej 10,000.000 SIT), zato je revizija dovoljena v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP. V nadaljevanju revizije toženca problematizirata vprašanja pasivne legitimacije, (ne)dobrovernosti druge toženke, izpodbijanja prodajne pogodbe in njene razveze do ½, izstavitve zemljiškoknjižne listine in vložka posebnega premoženja v skupno premoženje, pri čemer grajata tudi odločitev o tem, da nepremičnina, vpisana v vl. št. 998 k. o. ..., spada v skupno premoženje.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila laično.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je kot izredno pravno sredstvo dovoljena samo v tistih primerih, ki so v ZPP posebej določeni. Ena najpomembnejših novosti zadnje novele ZPP(1) je prav nova ureditev revizije oziroma njene dopustnosti. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drug i odstavek 367. člena ZPP ); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP ).(2)

Da bi si stranke zagotovile pravico do revizije kot izrednega pravnega sredstva, morajo v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom aktivno ukrepati tako, da tožnik v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP že v tožbi (oziroma spremembi tožbe) označi vrednost spornega predmeta,(3) toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja.

7. Najprej je treba opozoriti, da pravde kljub združitvi (prvi odstavek 300. člena ZPP) ohranijo samostojnost in se obstoj pravice do revizije presoja ločeno za vsako zadevo.

Tožnica je v tožbi z dne 30. 6. 2004 (vloženi (le) zoper prvega toženca pri Okrajnem sodišču v Piranu) navedla kot vrednost spornega predmeta znesek 2.086,46 EUR (prej 500.000 SIT).

N

a ugovor prvega toženca je Okrajno sodišče v Piranu s sklepom z dne 11. 11. 2005 odločilo, da znaša vrednost spornega predmeta te zadeve (takrat z opr. št. P 161/2004) na dan vložitve tožbe 41.729,26 EUR (prej 10,000.000 SIT),(4) se izreklo za stvarno in krajevno nepristojno ter zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani (kjer je zadeva dobila opr. št. P 4142/2005-I). To sodišče je pripravljalno vlogo tožnice z dne 24. 11. 2004, s katero je želela tožbo razširiti (še) na drugo toženko, štelo za novo tožbo zoper oba toženca (zadeva je dobila opr. št. P 1724/2006-I),(5) pri čemer je treba glede na revizijske navedbe p

osebej poudariti, da je v tožbenem zahtevku te druge tožbe (že) zajeta tudi nepremičnina na naslovu U., vpisana v vl. št. 4497 k. o. ... Nadalje je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 22. 6. 2006 tožnico (med drugim) pozvalo, naj v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP opredeli vrednost spornega predmeta te druge zadeve, kar je ta storila v pripravljalni vlogi z dne 11. 7. 2006, v kateri je navedla znesek 41.729,26 EUR (prej 10,000.000 SIT) – vrednost spornega predmeta obeh zadev je torej enaka. S sklepom z dne 11. 10. 2006 je sodišče prve stopnje obe zadevi združilo za skupno obravnavanje, in sicer pod opr. št. P 4142/2005-I. 8. Zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 17. 4. 2009, ki predstavlja enotno odločbo o zahtevkih iz obeh (združenih) zadev, sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožnica je vrednost pritožbeno izpodbijanega dela te sodbe (očitno) zgolj povzela po vrednosti celotnega spora, kot jo je za zadevo P 4142/2005-I določilo Okrajno sodišče v Piranu (s sklepom z dne 11. 11. 2005) oziroma kot jo je za zadevo P 1724/2006-I opredelila sama (v pripravljalni vlogi z dne 11. 7. 2006), to je "pcto. 41.729,26 EUR s pp", toženca – revidenta pa sta v uvodu svoje pritožbe izrecno zapisala "sporno po pritožbi 20.000 EUR". Z a presojo, da revizija tožencev ni dovoljena že po samem zakonu, je odločilna že ta navedba v njuni pritožbi, torej da je vrednost s to izpodbijanega dela –

ki je, kar je bistveno, enak tudi na revizijski stopnji sojenja –

20.000 EUR; revidenta sta tako svoj interes na pritožbeni stopnji (v obeh pravdah, združenih za skupno obravnavanje) ovrednotila z zneskom 20.000 EUR. Vrhovno sodišče poudarja,

da v pritožbi ocenjene vrednosti izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe ( v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom) stranka kasneje v reviziji ne more (več) spreminjati, če se ni spremenil tudi obseg izpodbijanega dela.

9. Tudi sicer vrednost izpodbijanega dela obravnavane pravnomočne sodbe, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti (neposredne) revizije, ni (ne more biti) več kot 40.000 EUR. Vrednost celotnega spora, ki je enaka v obeh zadevah, združenih za skupno obravnavanje, znaša 41.729,26 EUR, toženca sta v njih glede pomembnega dela tožbenega zahtevka uspela, zaradi česar vrednost (revizijsko) izpodbijanega dela ne more biti enaka, ampak nujno (precej) nižja, saj z izrednim pravnim sredstvom izpodbijata le zanju neugodni del odločitve sodišč nižjih stopenj.(6) V zvezi s stališčem tožencev, da je Okrajno sodišče v Piranu vrednost spornega predmeta (v znesku

41.729,26 EUR) določilo

prenizko , velja dodati, da bi morala to (zatrjevano) pomanjkljivost uveljavljati pravočasno (v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari).

10. V konkretnem primeru r evizija ni dovoljena (že) po samem zakonu, prav tako ni bila (predhodno) dopuščena, zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Iz tega razloga jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP), kar implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): P

ri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Postopek dopuščene revizije je "dvofazen". V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

Op. št. (3): Primerjaj tudi drugi odstavek 44. člena ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj tretji odstavek 44. člena ZPP.

Op. št. (5): Druga toženka namreč ni privolila, da se tožba, vložena zoper prvega toženca, razširi nanjo.

Op. št. (6): Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se v takšnem primeru (v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom) presoja po razmerju med

(celotnim) tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 12. 12. 2002).