Jedro

Na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša, lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita glede odločitve o preživninski obveznosti toženca in stroških postopka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo mladoletna otroka pravdnih strank A., roj. ..., in B., roj. ..., zaupalo v varstvo in vzgojo materi. Očetu je naložilo plačilo preživnine za vsakega od otrok mesečno po 170,00 EUR. Uredilo je tudi stike očeta z mladoletnima otrokoma, in sicer tako, da otroka preživita z očetom vsak drugi vikend od petka popoldan do ponedeljka zjutraj, v tednu, ko otroka z očetom nimata stika preko vikenda, pa preživita z očetom čas od torka popoldan do petka zjutraj. Sodišče je odločilo, da bosta otroka poletne počitnice preživela strnjeno z vsakim od staršev po deset dni, praznike pa bosta preživljala izmenično pri vsakem od staršev.

2. Toženec je zoper odločitev o višini njegove preživninske obveznosti vložil pritožbo in sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 78/2016 z dne 25. 8. 2016 revizijo dopustilo v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.

4. Na podlagi tega sklepa je toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja poleg zmotne uporabe materialnega prava tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 724/2004, v kateri je sodišče druge stopnje v zvezi s porazdelitvijo preživninske obveznosti odločilo, da mora sodišče prve stopnje natančno ugotoviti, koliko dni v mesecu vsak od staršev pokriva dnevne potrebe otroka. Nasprotuje navedbam sodišča druge stopnje, da mati za otroke skrbi med boleznijo, da poskrbi za njihova oblačila in za stroške izvenšolskih dejavnosti. Poudarja, da je velik del oblačil kupil on, ker mati za te potrebe otrok ni zadovoljivo poskrbela, prav tako je kril stroške zobozdravnika in tudi poskrbel za striženje otrok pri sorodnici. Meni, da sta mu sodišči s tem, ko pri porazdelitvi preživninskega bremena med starša nista upoštevali velikega obsega stikov, ki jih ima z otrokoma, kršili pravico do enakega sodnega varstva iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Opozarja, da po odločbi sodišča mesečno z otrokoma preživi trinajst oziroma štirinajst dni, mati pa sedemnajst dni, praznične dni in počitnice pa z otrokom preživita oba enako. Poudarja, da to pomeni, da zagotovi enak del bivanjskih stroškov, stroškov za hrano in za higienske pripomočke, pa tudi obleko in obutev, saj otroka ne moreta ves čas na stike s seboj nositi potovalke. Meni, da tako pokrije vsaj 135,00 EUR mesečno. Tako opozarja, da sta sodišči pri porazdelitvi preživninske obveznosti med starša zmotno uporabili določbo 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da mu naloži plačilo preživnine po 30,00 EUR mesečno za vsakega od otrok. Podrejeno predlaga, naj Vrhovno sodišče obe sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

5. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Uvodoma opozarja, da revizija ni bila dopuščena glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in naj se Vrhovno sodišče s tem delom revizije ne ukvarja. Poudarja, da obravnavana zadeva ni primerljiva z zadevo I Cp 724/2004, na katero se toženec sklicuje v reviziji, saj je šlo v tej zadevi za skupno varstvo in vzgojo. Pri skupni vzgoji in varstvu starša soodločata o vprašanjih dnevnega življenja in tudi res oba skrbita za vsakodnevno zadovoljevanje otrokovih potreb. V primeru, ko pa je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, pa je ta tisti, ki pokriva stroške nakupa oblek, obutve, zdravil, obšolskih dejavnosti in šolskih potrebščin. Toženka poudarja, da toženec v tednu, ko sta otroka pri njem med tednom, zagotovi manj hrane, saj imata otroka prehrano zagotovljeno v vrtcu, stroške vrtca pa plačuje ona. Opozarja, da je vse, kar je navajala v odgovoru na pritožbo, navajala tudi že med postopkom pred sodiščem prve stopnje in toženec ni bil prikrajšan v pravici do izjave. Navaja tudi, da nikakor ni res, da bi toženec otrokoma plačeval obleke in zdravila, ter prilaga račune, ki izkazujejo, da te stroške krije ona. Obenem opozarja, da toženec svojih nasprotnih trditev ni z ničemer izkazal. Navaja, da toženec niti preživnine ne plačuje, zaradi česar je morala sprožiti izvršilni postopek. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da je bila revizija dopuščena le glede pravilne uporabe materialnega prava, zato revizijskih navedb, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ni obravnavalo.

8. Tožnica ima prav, ko v odgovoru na revizijo opozarja, da je pri odločanju o obsegu in porazdelitvi preživninskega bremena med staršema, pomembna okoliščina, ali je otrok zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev ali le enemu od njiju. Kadar je otrok zaupan v skupno varstvo in vzgojo, oba od staršev soodločata o vseh vprašanjih dnevnega življenja in tudi oba z neposredno skrbjo za otroka in nakupom vsega potrebnega zadovoljujeta otrokove potrebe. Za to obliko varstva in vzgoje se sodišče odloči takrat, ko so odnosi med staršema izrazito nekonfliktni in sta sposobna sprotnega dogovarjanja v enaki meri kot med trajanjem njune življenjske skupnosti. Kadar pa starša takšnega dogovarjanja ne zmoreta, sodišče otroka zaupa le enemu od njiju in ta potem odloča o vprašanjih dnevnega življenja: o tem katera oblačila, zdravstvene storitve otrok potrebuje, katere obšolske dejavnosti bo otrok obiskoval, prav tako tudi o nakupu potrebnega za te dejavnosti. Sodišče to vse upošteva pri oceni otrokovih potreb in potem preživninsko obveznost porazdeli med oba od staršev. Tisti od staršev, kateremu otrok ni zaupan, svojo preživninsko obveznost izpolnjuje s plačilom preživnine v denarju na račun, ki je določen v sodni odločbi in ne more namesto plačila preživnine samovoljno kupovati otroku oblačila ali po lastni presoji otroku plačevati obšolske dejavnosti ali zdravstvene storitve (tako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 860/2008). Zato so neutemeljene navedbe toženca, da mora poleg plačevanja preživnine otrokoma zagotavljati tudi zdravstvene storitve in oblačila.

9. Toženec pa ima prav, da na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša, lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka. Po odločbi sodišča prve stopnje otroka preživita z očetom vsak drugi vikend od petka popoldan do nedelje zvečer, tisti teden, ko z očetom nimata stika čez vikend, pa od torka popoldan do petka zjutraj. Čas med prazniki in počitnicami otroka preživita z obema staršema enako. To pomeni, da mati z otrokoma preživi 65% časa, oče pa 35% (pet dni v štirinajstih dneh), kar ni zanemarljivo. Življenjsko je, da glede na to, da tudi oče otroka zjutraj odpravlja v vrtec ali šolo, okoliščine lahko pripeljejo do tega, da oče kdaj pokrije tudi kakšnega od drobnih stroškov, povezanih s šolo, obšolskimi dejavnostmi in razvedrilom, vendar bo moralo sodišče prve stopnje oceniti, ali to drži tudi v obravnavanem primeru. Zlasti bo sodišče prve stopnje moralo oceniti, kolikšen del ugotovljenih mesečnih potreb otrok odpade na račun stroškov prehrane doma, stroškov povezanih z uporabo stanovanja in higienskih pripomočkov, kar v 35 % pokriva tudi oče, kolikšen del pa predstavljajo stroški šole, vključno s prehrano v šoli, zdravstvene storitve, oblačila in obutev, kar mora pokriti mati iz preživnine. Na podlagi te ocene bo moralo ponovno odločiti o razporeditvi preživninskega bremena med starša. 10. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da sodišči druge in prve stopnje zaradi zmotne uporabe 129.a člena ZZZDR nista ocenili pomembnih dejanskih okoliščin, zato je na podlagi drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo glede odločitve o preživninski obveznosti toženca in zadevo v tem delu vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

11. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).