Jedro

Toženec se torej dejansko zavzema za to, da določenih potreb otrok ne bi pokrival s preživnino, ampak drugače, čemur glede na zakonske določbe (131.a člen in 131.c člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) ni mogoče slediti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

II. Toženec mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 405,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zaupalo mladoletna otroka pravdnih strank M.in A. v varstvo in vzgojo materi, tožnici (tč. I izreka), tožencu naložilo, da plačuje za vsakega od njiju preživnino v višini 170,00 EUR mesečno (tč. II izreka), uredilo stike med očetom in otrokoma (tč. III izreka), drugačne tožbene zahtevke pa je zavrnilo (tč. IV izreka).

2. Proti sodbi se pritožuje toženec po pooblaščencih. Iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija odločitev o preživnini (točka II izreka). Zatrjuje, da so s sodbo določeni stiki med njim in otrokoma v taki meri, da bosta otroka preživela dejansko enako časa pri materi kot pri njem. Zato po njegovem mnenju v okviru presoje preživninskih obveznosti očeta ni mogoče upoštevati vseh potreb otrok, ki jih bo oče že sproti in dejansko zagotavljal. Razlogi sodbe so nejasni, pomanjkljivi in si med seboj nasprotujejo. Izpodbijana II. točka nasprotuje III. točki, podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je pod točko 13 obrazložitve pavšalno navedlo, da bo skrb v fizičnem smislu pretežno na materini strani. Odločitev je tudi nejasna. Sodišče ne pojasni, kaj naj bi v konkretnem primeru pomenil fizični smisel in zakaj meni, da naj bi bila skrb v fizičnem smislu pretežno na materini strani. Na tožnici bo dodatno lahko zgolj skrb za plačilo položnic šole ali vrtca, torej bodo mamo lahko dodatno bremenili stroški vrtca in izobraževanja otrok, ki jih je dolžan kriti tudi toženec. Sodišče bi moralo določiti preživnino, ki bi znašala največ polovico stroškov, ki jih sam z dejanskim preživljanjem ne bo zagotovil. Sodišče je ravnalo v nasprotju z načelom enakosti ter pravico do enakega sodnega varstva pravic in v nasprotju z obstoječo sodno prakso, v skladu s katero je potrebno za pravilno porazdelitev bremena preživljanja zanesljivo ugotoviti, koliko dni v mesecu posamezen roditelj pokriva tekoče potrebe otrok (sklicuje se na sodbo VSK I Cp 724/2004). Ocenjenim potrebam otrok v višini 300,00 EUR mesečno toženec ne nasprotuje. Sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da so preživljalske sposobnosti obeh strank približno enake. Sodišče pa bi moralo upoštevati, da tožnica prejema še višje mesečne dohodke kot pa toženec in bi zato moralo preživninsko breme porazdeliti na način, da bi večji del odpadel na tožnico. V nadaljevanju razlaga, koliko bo stroškov zagotovil s stikovanjem. Trdi, da bo s tem zagotovil polovico stroškov prehrane in pijače, vsaj 50,00 EUR za vsakega, oblačil in obutve 30,00 EUR, stroškov zdravil in higienskih pripomočkov vsaj 25,00 EUR in bivanjskih stroškov vsaj 30,65 EUR. Za vsakega mladoletnega otroka bo s samim stikovanjem dejansko zagotovil njune preživninske potrebe v znesku približno 135,00 EUR mesečno. Do celotnega zneska ocenjenih mesečnih potreb znese še 165,00 EUR, kar pa je celo manj, kot znaša znesek preživnine, ki mu jo je naložilo prvostopenjsko sodišče. Na podlagi izpodbijane odločitve bi bila tožnica neupravičeno obogatena. Oče bo fizično zagotavljal tudi potrebe otrok po oddihu in razvedrilu. Strošek preživnine, ki ga toženec ne bi dejansko zagotavljal, se lahko nanaša le ne izobraževanje in plačilo vrtca. Predviden strošek vrtca znaša približno 30,00 EUR za vsakega. Tako bi na primer preživninska obveznost za toženca lahko znašala 15,00 EUR mesečno za vsakega otroka oz. največ 30,00 EUR mesečno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da II. točko izreka razveljavi in jo spremeni tako, da tožencu naloži v plačilo mesečno preživnino za vsakega otroka 30,00 EUR, podrejeno da jo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožnica je po svojih pooblaščencih odgovorila na pritožbo. Prereka pritožbene trditve, da bosta otroka preživela enako časa pri obeh starših in jih označuje za zavajajoče. Pritrjuje napadanemu zaključku sodbe, da je skrb v fizičnem smislu pretežno na njeni strani. Trdi, da je bilo tako že v preteklosti. Ker sta otroka dodeljena njej, je jasno, da bo v primeru bolezni nosila glavno breme, bistveno več truda bo morala vložiti tudi v jutranjo pripravo otrok na vrtec (kasneje šolo). Skrb za obleko, obutev, higienske pripomočke, oddih in razvedrilo je v preteklosti nosila tožnica, zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem najmanj preuranjene, vsekakor pa zavajajoče. Tožnica bo nosila tudi stroške vrtca, ali šole, za zunajšolske dejavnosti, družabne prireditve, rojstne dneve, predstave, frizerko ipd. Oporeka zaključku sodišča, da so preživljalske zmožnosti strank enake. Toženec ima višje dohodke. Zaslužek z anketami je negotov, negotova je količina opravljenih anket v določenem obdobju. Tožnica ne prejema od 300-600 EUR mesečno, kot skuša prikazati toženec. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za toženca ni sporna sodbena ugotovitev, da znašajo potrebe vsakega od otrok 300,00 EUR mesečno, nesporna je tudi ugotovitev, da so preživljalske zmožnosti staršev približno enake. To je izrecno navedel v pritožbi. Ne strinja pa se z odločitvijo, da mora plačevati za njiju preživnino, višjo od 30,00 EUR mesečno za vsakega. Svoje očitke gradi na obsegu (pogostosti) določenih stikov. Bistvene kršitve določb postopka, ki jih v zvezi s tem očita prvostopenjskemu sodišču, niso podane. Odločitev, ki jo izpodbija (II. točka izreka) je ustrezno obrazložena, s skladnimi in jasnimi razlogi ter zmožna preizkusa. Po odločitvi sodišča bosta otroka preživela več časa z materjo, kot z očetom, saj ima po sodbi oče stike z otrokoma vsak drugi vikend od petka popoldan (ko ju prevzame v vrtcu oziroma šoli) do ponedeljka zjutraj (ko ju pelje v vrtec, oziroma šolo), v tednu, ko nima vikend stika pa od torka popoldan (ko ju prevzame v vrtcu oziroma šoli) do petka zjutraj, (ko ju pelje v vrtec, oziroma šolo), oziroma, ko ni šolskega pouka oziroma varstva v vrtcu, od 16.00 ure na začetni dan, do 16.00 ure na dan zaključka stika, praznike preživljata otroka izmenično pri vsakem od staršev, poletne počitnice pa strnjeno pri vsakem od njiju 10 dni. Glede na obseg stikov in dejstvo, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi, je izpodbijani sodbeni sodbeni zaključek, da bo "skrb v fizičnem smislu" pretežno na materini strani, pravilna. Prvostopenjskemu sodišču zato pritožba neutemeljeno očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, sodba pa zaradi tega, ker v njej ni izrecno obrazloženo, kaj pomeni skrb v fizičnem smislu, tudi ni obremenjena z zatrjevano postopkovno kršitvijo.

6. Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja s toženčevo argumentacijo, da bo s tem, ko bosta otroka pri njemu, dejansko pokril polovico njunih potreb po hrani, obleki, obutvi, razvedrilu, zdravil, higienskih pripomočkov in bivanjskih stroškov in je zato potrebno te stroške (polovico od ocenjenih) odbiti od ugotovljenih potreb. Toženec se torej dejansko zavzema za to, da določenih potreb otrok ne bi pokrival s preživnino, ampak drugače, čemur glede na zakonske določbe (131.a člen in 131.c člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) ni mogoče slediti. Pritožbeno sodišče se strinja, da bo imel tudi toženec določene stroške, ko bosta otroka pri njem, sploh če se bodo stiki izvrševali tako, kot so določeni v sodbi, vendar tem stroškom pritožba daje preveliko težo. Vsa relevantna dejstva in okoliščine so v sodbi pravilno pravno ovrednotena. V sodbi so ocenjene osnovne potrebe otrok. Tožnica, ki sta ji zaupana varstvo in vzgoja otrok, bo morala nedvomno poskrbeti še za njune druge potrebe in stroške, ki jih prinaša vsakodnevno življenje in jih vseh ni mogoče vnaprej predvideti. Pritožbeno sodišče se strinja s tem, kar je glede skrbi v času bolezni in priprave na vrtec in šolo navedla v odgovoru na pritožbo. Odločitev, da mora toženec prispevati nekoliko več od tožnice, je po mnenju pritožbenega sodišča materialnopravno pravilna, pravilna je tudi višina prisojene preživnine. Pritožbene navedbe, da tožnica zasluži več od toženca, nimajo podlage v dokaznem gradivu in so glede na to, da toženec soglaša z zaključkom o enakih preživninskih zmožnostih staršev, tudi brez posebnega pomena.

7. Pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8. Pritožbeno sodišče je odločilo še, da mora toženec, ki je s pritožbo propadel, povrniti tožnici njene stroške odgovora na pritožbo v višini 405,04 EUR (prvi odstavek 165., prvi odstavek 154. in prvi odstavek 155. člena ZPP).