Jedro

Prenehanje pogodbe je najstrožja sankcija zaradi kršitve obveznosti in je zato praviloma ni mogoče uveljaviti, če upnik lahko doseže namen pogodbe z blažjimi ukrepi (prisilna izpolnitev obveznosti in plačilo odškodnine).

Smisel določbe 131. člena ZOR je v tem, da se izključi uporaba najtežje sankcije neizpolnitve obveznosti v primerih, ko je mogoče zaščititi upravičene interese upnika z blažjimi ukrepi in bi bil zato odstop od pogodbe nemoralen.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadeva sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi razveljavitve prodajne pogodbe št. 51 z dne 11. 10. 1993, ki sta jo pravdni stranki sklenili 11. 10. 1993 za stanovanje št. 2 v pritličju stanovanjskega bloka ...

2. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, toženki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 852 EUR. Pritožbeno sodišče je bilo na stališču, da sta se pravdni stranki dogovorili, pod kakšnimi pogoji lahko tožnica zahteva razveljavitev pogodbe zaradi neizpolnitve. Kot edini pogoj sta določili toženkino zamudo s plačilom več kot treh zaporednih obrokov kupnine. Ker so takšne okoliščine nastopile, je tožnica lahko utemeljeno zahtevala razveljavitev pogodbe in ni bila dolžna dati toženki dodatnega roka za izpolnitev. Zmotno naj bi bilo tudi stališče sodišča prve stopnje, da pogodbe ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti, saj po dogovoru strank štirje neplačani obroki kupnine ne predstavljajo neznatnega dela obveznosti.

3. Na predlog toženke je bila v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča dopuščena revizija glede pravnih vprašanj, ali v primeru, ko je bila sklenjena prodajna pogodba za stanovanje po določbah Stanovanjskega zakona in se z njo kupec zaveže plačati kupnino v 240 zaporednih mesečnih obrokih, prodajalec pa lahko odstopi od pogodbe, če kupec ne plača najmanj treh zaporednih mesečnih obrokov, prodajalec lahko veljavno odstopi od pogodbe i) ne da bi pred tem kupca opozoril na zamudo in mu dal na razpolago dodatni izpolnitveni rok po določbi drugega odstavka 126. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in ii) čeprav vsota neplačanih obrokov kupnine predstavlja neznaten del v smislu določbe 131. člena istega zakona.

4. Toženka je pravočasno vložila revizijo. Poudarja, da je odločitev pritožbenega sodišča v nasprotju z nekaterimi odločbami Vrhovnega sodišča. Pravočasna izpolnitev ni bila bistvena sestavina prodajne pogodbe in bi zato morala tožnica dati toženki dodatni rok za izpolnitev. Tudi v 9. členu prodajne pogodbe je določeno, da prodajalec lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je kupec v zamudi s plačilom več kot tri mesece zaporedoma in ne, da je v tem trenutku pogodba razvezana. Da pravočasna izpolnitev ni predstavljala bistvenega elementa obveznosti naj bi kazala tudi pogodbena določba o tem, da je kupec v primeru zamude dolžan plačati zakonske zamudne obresti. Toženka je bila v zamudi s plačilom 299 EUR, kar je zgolj 3,85 % celotne kupnine in torej neznaten del obveznosti po 131. členu ZOR.

5. Tožnica je odgovorila na revizijo in poudarila, da so zakonske določbe, ki urejajo posledice zamude ali neizpolnitve obveznosti, dispozitivne narave in se zato uporabljajo izključno takrat, kadar se stranke niso dogovorile drugače. Pravdni stranki sta sami definirali največji še dopusten okvir zamude pred nastopom najstrožje sankcije – razveljavitve pogodbe.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je preizkusilo sodbo pritožbenega sodišča samo glede tistih pravnih vprašanj, zaradi katerih je bila revizija dopuščena;(1) zato se ni ukvarjalo z drugimi trditvami in navedbami, ki sta jih stranki podali v revizijskem postopku in presegajo polje dopuščenih pravnih vprašanj.

8. Pogodbeno razmerje pravdnih strank je nastalo pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in je zato za sporno obligacijsko razmerje načeloma treba uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).(2)

9. Prenehanje pogodbe je najstrožja sankcija zaradi kršitve obveznosti in je zato praviloma ni mogoče uveljaviti, če upnik lahko doseže namen pogodbe z blažjimi ukrepi (prisilna izpolnitev obveznosti in plačilo odškodnine).(3) V tem razlagalnem okviru je zato treba razumeti tudi dogovor strank, ki je razviden iz 9. točke prodajne pogodbe (če je kupec v zamudi s plačilom več kot tri mesece zaporedoma, lahko prodajalec zahteva razveljavitev pogodbe). Stranki sta se izrecno dogovorili le glede tega, kakšen mora biti kvantum neizpolnitve obročnih plačil, da prodajalec sploh lahko razdre pogodbo. Pri tem pa ni izključena prodajalčeva obveza iz 126. člena ZOR, da kupca opomni in mu pusti primeren dodatni rok za izpolnitev. Toliko glede prvega vprašanja, za katerega je bila dopuščena revizija.

10. Smisel določbe 131. člena ZOR(4) je v tem, da se izključi uporaba najtežje sankcije neizpolnitve obveznosti v primerih, ko je mogoče zaščititi upravičene interese upnika z blažjimi ukrepi in bi bil zato odstop od pogodbe nemoralen. Navedena zakonska določba je zato kogentne narave. Kaj predstavlja neznatni del obveznosti, zaradi tega ne more predstavljati dogovorjene sestavine pogodbe, ki bi vnaprej določala njegovo vsebino in obseg. Sodišče bi zato moralo presojati ali je bila podana neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, glede na okoliščine primera. Toliko glede drugega vprašanja, za katerega je bila dopuščena revizija.

11. Pritožbeno sodišče se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ukvarjalo z vprašanjema, ali je tožnica toženki dala dodaten rok za izpolnitev (tožnica je s tem v zvezi postavila pritožbene trditve, na katere pritožbeno sodišče ni odgovorilo) in ali morda, glede na okoliščine primera, toženka ni izpolnila le neznatnega dela obveznosti. Tožničina pritožba proti sodbi sodišča prve stopnje je tako ostala neizčrpana in je zato revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Op. št. (1): Primerjaj določbo drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj določbo 1060. člena OZ.

Op. št. (3): Primerjaj določbo 124. člena ZOR.

Op. št. (4): Pogodbe ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.