Jedro

V četrti alineji 49. člena ZMEPIZ je določeno, da se ugotavlja lastnost zavarovanca, če le-ta izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbami 25. člena ZMEPIZ, torej po neprednostni podlagi. To se je zgodilo v tožničinem primeru, ker je bila v spornem obdobju vodena v zavarovanju na podlagi zavarovalne podlage iz 15. člena ZPIZ-1 kot družbenica oziroma direktorica gospodarske družbe, s sodno odločbo v delovnem sporu pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bila zaradi nezakonitosti predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v spornem obdobju dejansko v delovnem razmerju, ki predstavlja prednostno podlago za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 13. člena ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. 5.069.996 z dne 4. 6. 2013 in prvi odstavek odločbe prve stopnje iste številke z dne 29. 11. 2012 ter ugotovilo, da ima tožnica na podlagi naknadno pravnomočno priznanega delovnega razmerja pri delodajalcu A. lastnost zavarovanca v obdobju od 7. 3. 2005 do 28. 5. 2012 ter toženi stranki naložilo, da tožnici povrne njene stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je tožena stranka dolžna spoštovati pravnomočno sodbo sodišča v delovnem sporu, s katero je bilo tožnici za sporno obdobje priznano delovno razmerje pri delodajalcu, kateremu je bilo istočasno naloženo, da za tožnico vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, vključno s plačilom plače po odvodu davka in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in je tožničin delodajalec to tudi v celoti realiziral. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kjer je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z judikatom Vrhovnega sodišča, na katerega se je tožena stranka sklicevala, ne da bi ta odstop od sodne prakse obrazložilo. Takšne napake sodišče druge stopnje neutemeljeno ni štelo za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je zmotno štelo, da zavarovanje tožnice v spornem obdobju na podlagi družbeništva oziroma poslovodenja v gospodarski družbi v smislu drugega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) ni bilo realizirano, ker družba ni ustvarjala dohodka. To ni bil pogoj za vključitev tožnice v obvezno zavarovanje na tej podlagi, ki je bila tudi sicer ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 25. 9. 2006. Zato bi bila mogoča sprememba podlage zavarovanja le za naprej, za nazaj pa eventuelno le na podlagi izrednih pravnih sredstev. Sicer pa pogoji za ugotavljanje lastnosti zavarovanca v smislu 48. in 49. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ) niso bili podani. Pravnomočna sodba v delovnem sporu ne ugotavlja lastnosti zavarovanca. Navaja, da predstavlja izpodbijana sodba odmik od ustaljene sodne prakse, da v pravnomočno ugotovljeno zavarovalno razmerje za nazaj ni mogoče posegati in se pri tem ponovno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 80/2008. Prav tako sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe, da iz pravnomočne sodbe v delovnem sporu ni jasno, na katero obdobje se sodba nanaša. Tudi v zvezi s tem uveljavlja bistveno kršitev v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje le takrat, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

6. V pritožbi zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni sledilo stališču, zavzetem v sodbi Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 80/2008, na katero se je sklicevala tožena stranka (ni šlo za napako, zaradi katere se sodba sodišča prve stopnje ne bi mogla preizkusiti) je sodišče druge stopnje utemeljeno odpravilo z ugotovitvijo, da je šlo v navedeni zadevi za spremembo podlage zavarovanja za nazaj s strani tožene stranke po uradni dolžnosti, v obravnavani zadevi pa na podlagi pravnomočne sodbe v delovnem sporu ugotovljene podlage zavarovanja na zahtevo tožnice in da zato zadevi nista primerljivi. Opustitev opredelitve sodišča prve stopnje do navedenega judikata je tako sodišče druge stopnje utemeljeno sanirano. Zato v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s tem ni podana. Prav tako ni podana v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi domnevno nejasne sodbe v delovnem sporu v zadevi Pdp 734/2012 z dne 22. 10. 2013, v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje Pd 711/2011 z dne 28. 5. 2012, glede obdobja, na katero naj bi se ta sodba nanašala. Sodišče je jasno ugotovilo, da so bile z navedeno pravnomočno sodbo zaradi predhodne nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici priznane pravice iz delovnega razmerja pri delodajalcu za čas od 6. 6. 2004 do 28. 5. 2012. 7. V 4. alineji 49. člena ZMEPIZ je določeno, da se ugotavlja lastnost zavarovanca, če le-ta izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbami 25. člena ZMEPIZ, torej po neprednostni podlagi. To se je zgodilo v tožničinem primeru, ker je bila v spornem obdobju vodena v zavarovanju na podlagi zavarovalne podlage iz 15. člena ZPIZ-1 kot družbenica oziroma direktorica gospodarske družbe, s sodno odločbo v delovnem sporu pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bila zaradi nezakonitosti predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v spornem obdobju dejansko v delovnem razmerju, ki predstavlja prednostno podlago za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 13. člena ZPIZ-1. V takem primeru je zavarovanec upravičen zahtevati vključitev v zavarovanje na navedeni podlagi, saj je bilo delodajalcu s sodbo o delovnem sporu hkrati naloženo, da za zavarovanca tudi plača ustrezne prispevke (1). Utemeljeno se v zvezi s tem pritožbeno sodišče sklicuje na že sprejeta stališča v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 218/2014 z dne 17. 2. 2015, ki je bila sprejeta v bistveno enaki zadevi.

8. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Nasprotovanje taki odločitvi s strani tožene stranke tudi sicer ni razumljivo, saj je bilo ob priznanju delovnega razmerja tožničinemu delodajalcu s sodbo o delovnem sporu že pravnomočno naloženo, da za tožnico plača tudi ustrezne prispevke, ki očitno presegajo višino prispevkov, ki bi jih bila tožnica dolžna plačati kot zavarovanka na podlagi družbeništva oziroma poslovodenja gospodarske družbe, ki po ugotovitvah sodišča v tem času niti ni ustvarjala dohodka.