Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
Predlog se zavrne.
1. Tožnik, ki mu je toženka pred tem že plačala 72.000,00 EUR, je s tožbo zahteval, naj mu toženka za nepremoženjsko škodo plača še 68.000,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 12. 2009 dalje.
2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo, da mora tožniku plačati 7.166,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2012 dalje in mu povrniti 622,00 EUR pravdnih stroškov z obrestmi. V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.
3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu (t.j. glede plačila 19.000,00 EUR z obrestmi) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi pojasnjuje, zakaj niso podani pritožbeni očitki o kršitvah določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe dokazov s predlaganimi pričami in novim izvedencem. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri pravične odškodnine ustrezno upoštevalo tožnikove individualne okoliščine, odškodnina pa je tudi ustrezno odmerjena glede na sodno prakso v primerljivih primerih. Dejstva, da je zaradi tega, ker mora za pomoč pri delu plačevati, tudi gmotno prikrajšan, pa pri odločanju ni moglo upoštevati, saj tožnik s tožbo zahteva le plačilo za svojo nepremoženjsko škodo. Judikati, na katere se sklicuje tožnik (II Ips 127/2007, II Ips 443/2007, II Ips 258/2010), z obravnavanim niso primerljivi.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, kako na odmero odškodnine vpliva njegova predhodna invalidnost ob dejstvu, da je bil pred obravnavano poškodbo sposoben za delo na kmetiji, ter kako v razmerju do ostalih oškodovancev na odmero odškodnine vpliva dejstvo, da se preživlja z delom na kmetiji. Dopustitev revizije predlaga tudi glede vprašanja, ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta svojo odločitev oprli na pomanjkljivo izvedensko mnenje in nista dopustili izvedbe predlaganega dokaza z novim izvedencem. Opisuje posledice, ki jih je obravnavana poškodba vnesla v njegovo življenje in trdi, da je bilo načelo individualizacije pri odmeri odškodnine premalo upoštevano. Analizira judikate (II Ips 127/2007, II Ips 443/2007, II Ips 258/2010), na katere se je skliceval že v pritožbi, in meni, da je upravičen do višje odškodnine. Izvedeniškemu mnenju očita protislovnosti, pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ker jih dopolnitev mnenja ni odpravila, vztraja, da so bili izpolnjeni razlogi za imenovanje novega izvedenca. Navaja še, da je sodišče prve stopnje bistveno kršitev pravil pravdnega postopka storilo tudi z zavrnitvijo predloga za zaslišanje prič, ki bi lahko izpovedale o spremembah v tožnikovem družabnem življenju in njegovih delovnih sposobnosti pred poškodbo.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).