Jedro

Po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zavrže tožba z zahtevkoma, da - je nična prodajna pogodba, sklenjena med tožencema 22. 2. 2008 v delu, ki se nanaša na parc. št. 26, 27 in 29/1 k.o. X in - da je toženec kot prodajalec s tožnikom dolžan skleniti prodajno pogodbo za navedene parc. št. 26, 27 in 29/1 k.o. X za kupnino 25.725,00 EUR z ostalimi navedenimi modalitetami pogodbe (opisanimi v IX. točkah).

II. Pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da (1.) je nična prodajna pogodba, sklenjena med tožencema 22. 2. 2008 v delu, ki se nanaša na parc. št. 26, 27 in 29/1 k.o. X, tožencu pa je (2.) naložilo, da kot prodajalec s tožnikom sklene prodajno pogodbo za navedene parc. št. 26, 27 in 29/1 k.o. X za kupnino 25.725,00 EUR z ostalimi navedenimi modalitetami pogodbe (opisanimi v IX. točkah). Tožencema je (3.) naložilo, da tožniku povrneta pravdne stroške v znesku 1.654,50 EUR s pripadki v primeru zamude.

2. Zoper sodbo se pritožujeta tako toženec kot toženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženec v pritožbi najprej opozarja, da ZKZ na kogenten način ureja promet s kmetijskimi zemljišči, ne pa tudi s stavbnimi. In del parc. št. 29/1 k.o. X je opredeljen kot stavbno zemljišče. V tem delu se ponudba šteje kot vabilo k dajanju ponudb v skladu s 3. odst. 22. člena OZ. Do teh navedb in pravnega stališča toženca se sodišče tudi ni opredelilo. Poleg tega sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, temveč je arbitrarno poseglo v tožbeni petit in ga preoblikovalo tako, da je samo dodalo višino kupnine 25.725,00 EUR. Pri tem je toženec ves čas ugovarjal nesklepčnosti zahtevka, ki ni predvidel istočasnosti izpolnitve, ki se predpostavlja pri dvostranski (prodajni) pogodbi. Kršeno je bilo tudi načelo dispozitivnosti, saj sodišče tožniku ni moglo in smelo prisoditi niti kaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval. Sodišče je sočasnost izpolnitve samo določilo (in s tem saniralo nesklepčnost) v nasprotju z določbo 2. člena ZPP. Taka sodba je nezakonita. Sodišče pa se tudi ni opredelilo do navedb toženca glede disenza pri sklepanju pogodbe.

3. Toženka v pritožbi najprej opozarja, da sta toženca enotna sospornika, ki se po 196. členu ZPP štejeta za enotno pravdno stranko in se razteza, če eden od sospornikov zamudi kakšno pravdno dejanje, tudi nanj učinek pravdnih dejanj, ki ga je opravil drugi sospornik. Zato, četudi toženka odgovora na tožbo ni vložila, toženčev pravočasni odgovor učinkuje tudi zanjo. Stališče sodišča prve stopnje, da je toženke izgubila pravico aktivnega nastopanja v postopku je zato napačno, s tem pa je sodišče tudi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Toženki je sodišče odreklo tudi pravico izjasniti se glede spremembe tožbe. Je pa sodišče tudi materialno pravo napačno uporabilo, saj je zahtevek za ugotovitev ničnosti v vsakem primeru neutemeljen. Namen pravil ZKZ, ki naj bi jih v obravnavanem primeru toženec kršil (pa jih po mnenju toženke ni), odkazuje kvečjemu na sankcijo izpodbojnosti, kar nenazadnje potrjuje tudi sprememba določil 20. člena ZKZ. Sicer pa je v obravnavanem primeru podana situacija iz 2. odst. 86. člena OZ, saj je bila sklenitev prodajne pogodbe s toženko v bistvu prepovedana le tožencu; toženka za prodajno pogodbo z dne 22.2.2008 sploh ni vedela. Če bi to vedela, pogodbe s tožencem ne bi sklenila, še manj pa bi mu vnaprej, še pred vknjižbo lastninske pravice, izročila celotno dejansko dogovorjeno kupnino v višini preko 103.000,00 EUR. Podrejeni zahtevek glede izpodbojnosti prodajne pogodbe, sklenjene med tožencema, pa je tožnik podal prepozno, po poteku enoletnega prekluzivnega roka. Sicer pa gre za ponudbo po ZKZ le za kmetijska zemljišča, parc. št. 29/1 pa je delno stavbno zemljišče. Tudi pripis na ponudbi, da je kupec teh nepremičnin znan, jasno pove, da toženec nepremičnin ne želi prodati komu drugemu. Sicer pa je tudi napačno stališče sodišča prve stopnje glede zahtevka za sklenitev pogodbe, če je bila ta že sklenjena s trenutkom sprejema ponudbe; v takem primeru ima tožnik le pravni interes za ugotovitev, da je takšna pogodba že sklenjena. Opozarja tudi na svojo dobrovernost. 4. Pritožbeno sodišče je s sodbo II Cp 835/2010 z dne 15. 4. 2010 pritožbama ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbena zahtevka za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med tožencema 22. 2. 2008 (v delu, ki se nanaša na parc. št. 26, 27 in 29/1 k.o. X), in za sklenitev prodajne pogodbe (1) (toženca s tožnikom) za navedene parc. št. 26, 27 in 29/1 k.o. X za kupnino 25.725,00 EUR z ostalimi navedenimi modalitetami pogodbe, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku.

5. Zoper takšno odločitev je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče jo je s sklepom II Dor 408/2010 z dne 10. 3. 2011 dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da tožnik pristojnemu upravnemu organu ni podal predloga za odobritev pravnega posla, kršilo procesna pravila. Tožnik je na podlagi tega sklepa revizijo vložil. 6. Sodišče prve stopnje je nato s sodbo (in sklepom) P 141/2010 z dne 13. 12. 2011 v obravnavani zadevi zavrnilo tožnikove tožbene zahtevke za ugotovitev, da je prodajna pogodba, sklenjena med tožencema št. SV 160/08 z dne 22. 2. 2008 neveljavna (2) in se razveljavi, (3) ter za sklenitev prodajne pogodbe (4) (toženca s tožnikom) za navedene parc. št. 26, 27 in 29/1 k.o. X za kupnino 25.725,00 EUR z ostalimi navedenimi modalitetami pogodbe (v točkah 1. do 9.). Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo (in sklepom) II Cp 774/2012 z dne 18. 4. 2012 tožnikovo pritožbo zavrnilo in navedeno sodbo potrdilo (s čimer je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna).

7. Vrhovno sodišče je s sklepom II Ips 146/2012 z dne 7. 11. 2013 tožnikovi reviziji ugodilo, sodbo tega sodišča II Cp 835/2010 z dne 15. 4. 2010 razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

8. Pritožbi sta utemeljeni.

9. Po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je bilo (med drugim) odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Na to pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker je bilo o tožnikovih tožbenih zahtevkih, ki sta predmet pritožbenega postopka (ugotovitvenemu in zahtevku za sklenitev prodajne pogodbe), že pravnomočno razsojeno v točki 6. obrazložitve navedenima sodbama, je pritožbeno sodišče moralo na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP pritožbama ugoditi in odločiti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. O pritožbenih (in revizijskih) stroških tožencev pa je bilo že odločeno v točki 6. obrazložitve navedenima odločbama, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Gre za oblikovalno dajatveni zahtevek.

(2) Prvi zahtevek.

(3) Drugi zahtevek.

(4) Tretji zahtevek (oblikovalno dajatveni).