Jedro

Tožnici ni bil zagotovljen niti izveden operativni poseg vse do marca 2018, ko je bil ta opravljen v Londonu. V okoliščinah obravnavanega primera so bile zato v Sloveniji dejansko izčrpane možnosti zdravljenja iz 44.a člena ZZVZZ, z operativnim posegom v tujini 7. 3. 2018 pa je prišlo do bistvenega izboljšanja in preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. V ponovljenem sojenju je sodišče odpravilo odločbi tožene stranke (toženca) št. ... z dne 23. 4. 2018 in št. ... z dne 26. 2 2018 in tožnici priznalo pravico do zdravljenja v tujini (I. tč. izreka). Tožencu je odredilo, da v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe odloči o višini stroškov zdravljenja v tujini, jih odmeri ter izplača z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2018 dalje do plačila (II. tč. izreka). Toženca je zavezalo, da tožnici v 15-ih dneh po prejemu sodbe povrne 200,00 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2018 dalje do plačila (III. tč. izreka).

2. **_Pritožuje se toženec_** iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Glede zaključka, da so bile izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji in presežene najdaljše čakalne dobe meni, da za isti dejanski stan ni mogoče hkrati ugotoviti izčrpanost zdravljenja in presežek čakalnih dob. Slednje predvideva, da je zdravljenje v Sloveniji možno, saj je pogoj vpis v čakalno vrsto in določitev termina. Ena ugotovitev izključuje drugo. S poizvedbami pri UKC je sodišče ugotovilo, da čakalne dobe niso bile presežene, kar je potrdila tudi dr. A. A. Absurdna je interpretacija, da je čakalna doba pri tožnici tekla že od leta 2015 in presegla 18 mesecev. Ker je višina povračila po 44.a in 44.b členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju1 (ZZVZZ) različna, sodba ni izvršljiva, saj ni oprta na eno materialno podlago. Tudi sicer tožnica preseženih čakalnih dobah ni postavila kot razlog za odhod v tujino. Sodišče je prekoračilo trditveno podlago. Trditve so prirejene ter pretirane in jih sodišče ni kritično ocenilo. Dokazna ocena je pomanjkljiva in enostranska.

Ni sporno, da je bila tožnica obravnavana v Sloveniji, da jo je vodila kardiologinja dr. A. A., da ji je bila operacija ponujena pri dr. B. B. in da do izvedbe ni prišlo. Bistveno je, zakaj do operacije ni prišlo. Glede tega dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Pravica do zdravljenja v tujini na stroške OZZ je predvidena le v treh oz. bolnišnično zdravljenje v dveh primerih. Če je v okviru javnega zdravstva za zavarovance preskrbljeno, pravice do zdravljenja v tujini ni možno priznati, četudi poseg ni bil ali ni bil opravljen v razumnem roku. Pravica ni namenjena zavarovancem, če je razlog za neizvedbo ali zamudo na njihovi strani. Kdor se ne želi zdraviti, ga k temu ni mogoče prisiliti. Pacientom se ne sme vsiljevati metod, tehnik, lokacij in zdravnikov. Čeprav je prosta izbira po Zakonu o pacientovih pravicah2 (ZPacP) ni nujno tudi pravica iz ZZVZZ. Sodišču se zdi sporno, da operacija od indikacije 2015 do 2018 ni bila izvedena in se sprašuje zakaj. Odgovor najde v odpovedi sodelovanja dr. B. B. in menjavi kirurgov, kar se mu zdi etično in moralno sporno. Takšen zaključek ni življenjski. Pacient v okviru javnega zdravstva privoli v poseg, ne v kirurga ali druge pogoje vključno z datumom izvedbe, ki je pogosto okviren. Ni pomembno, ali je to optimalno in primerljivo z obravnavo v tujini, ni pa nezakonito niti neetičnost ali nemoralnost takšnega postopanja razlog za odobritev zdravljenja v tujini. Ni primerno spraševanje sodišča, kaj bi se zgodilo, če bi tožnica vmes umrla. Spregledalo je, da tožnici možnost operacije pri B. B. ni bila odvzeta. Obveščena je bila, da je postal župan, soglasja za poseg pa še vedno ni dala. Aprila 2017 je imela za cilj le popravo zaklopke s čim manjšim tveganjem, kar je iskala pri kirurgih v tujini.

Od tožnice ni bila zahtevana privolitev po 20. členu ZPacP temveč soglasje za predajo v obravnavo na kirurški oddelek. V sodbi je povzet del izpovedi dr. A. A. o obravnavi pacientov s prirojeno srčno napako na UKC C. O indikaciji za operacijo je najprej odločal kardiokirurški konzilij. V tem postopku se ne izdajajo napotnice, temveč se pacienta uvrsti na čakalno listo. Dr. A. A. je na vprašanje, zakaj tožnica ni bila uvrščena na čakalno listo pojasnila, da je oklevala kje in kdo bi jo operiral, želela je najboljše zase in ohranitev srčne zaklopke. To je bistveno, saj je potrebno čakalno dobo za operacijo presojati od trenutka, ko bi tožnica izrazila soglasje. Izdaja napotnice je v domeni zdravnika in ne pacienta, vendar ne v primeru, ko pacient poseg odklanja. V letu 2017 je bil organiziran program operacij prirojenih srčnih napak preko tujih kirurgov, kar je povečalo varnost slovenskih pacientov in ne obratno. Zapletene operacije so se opravljale s pomočjo tujih kirurgov. S pogodbo je bil tuj izvajalec vključen v kritje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ni na mestu ugotovitev, da je bila tožnici na voljo le kardiologinja.

Ob nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava sodbe ni mogoče preizkusiti. Gre za kršitve iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP). Ni sporno, da je bila dokumentacija dr. B. B. posredovana aprila 2017, niti da je tožnica tedaj prevzela dokumentacijo, da bo poskusila pridobiti informacijo o zdravljenju pri tujih kirurgih in je poseg v Sloveniji odklanjala. Absurdno je pričakovati, da teče razumen čas za operacijo ko pacient poseg odklanja. Tožnica ni trdila, da ji vsebina posega ni bila pojasnjena. Je diplomirala iz medicine in je imela strokovno znanje. Dr. A. A. je potrdila, da je dobro poznala indiciran poseg. Sodišče enači menjavo z mehansko in biološko zaklopko. Gre za različna posega z različnimi izidi, od katerih je menjava z mehansko zaklopko neprimerna in tožnici ni bila ponujena.

Prereka tek zakonskih zamudnih obresti v II. in III. točki izreka sodbe in se sklicuje na 299. člen Obligacijskega zakonika4 (OZ). Ne strinja se z odrejenim plačilom obresti za stroške postopka od 23. 6. 2018 dalje, ker da toženec tega ni prerekal. Stališče odstopa od ustaljene sodne prakse. Sodišče stroške preverja, saj po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Upoštevati mora 154. člen ZPP ne glede na ugovor strank.

3. _**Tožnica v pisnem odgovoru**_ prereka navedbe toženca. Predlaga zavrnitev pritožbe, saj sodba temelji na popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

Brezpredmetno je toženčevo razpravljanje o uvrstitvi na čakalni seznam, ker nanj nikoli ni bila uvrščena in ker UKC od spomladi 2015 do spomladi 2018, ko je bilo operacijo še možno izvesti, ni zagotovil ustreznega tujega kirurga. Dogovarjanja februarja 2018 z dr. D. D. iz bolnišnice E. iz Češke o tem, da bi nekoč mogoče operacijo izvedel dr. F. F., o čemer ni bila obveščena, ni mogoče šteti za realno možnost zagotovitve operacije spomladi 2018. Nesmiselno je razpravljati o čakalni vrsti in seznamu, saj gre pri rekonstrukciji trikuspidalne zaklopke za zelo redko in zahtevno operacijo. Je redka prirojena razvojna nepravilnost srca. V Sloveniji je na leto nemara en primer takšne operacije ali celo en primer na več let in nima usposobljenih kardiokirgov. Prvostopenjsko sodišče je sledilo napotkom pritožbenega sodišča, izvedlo odrejene dokaze, jih pravilno ocenilo in ob pravilni uporabi materialnega prava zahtevku utemeljeno ugodilo. Pritožbene navedbe o bistvenih kršitvah postopka niso utemeljene. Če toženec ne razume obrazložitve sodbe, to ne pomeni, da so podane kršitve iz 339. člena ZPP. Tudi sicer pritožba ne obravnava bistvenih kršitev, temveč zaide v razlago dejanskega stanja in v nasprotju s strokovnim ter intelektualno poštenim mnenjem izvedenca dr. G. G. skuša dokazati, da je sodišče napačno razumelo pričo dr. A. A. Ni jasno, na podlagi česa meni, da je odklanjala operacijo, ki ji ni bila omogočena. Še manj je mogoče razumeti, kaj naj bi bilo v sodbi nerazumljivo obrazloženo, saj je oprta na jasno strokovno mnenje dr. G. G., ki je skladno s pričanjem dr. A. A. in podatki spisa. Pritožba ni utemeljena niti zoper dosojene zamudne obresti za stroške operacije v tujini ne za priznanih 200,00 EUR stroškov tolmača za prevod listin, plačanih 23. 6. 2018. V nasprotju s tožencem si ne dovoli delo sodišča nepotrebno bremeniti s pojasnjevanjem dokazov, temveč le obrazložiti neutemeljenost pritožbe. Toženec zasleduje razveljavitev sodbe z dlakocepskim iskanjem nepomembnih napak v obrazložitvi. Vsako sodbo je možno obrazložiti bolj ali manj natančno in jezikovno ter stilistično različno lepo. Kritika, ki ne presega nivoja subjektivnega mnenja o popolnosti obrazložitve, ne zadošča za razveljavitev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Ugoditvena sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

**K zatrjevanim procesnim kršitvam**

6. Pritožbena trditev, da sodbe zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ni mogoče preizkusiti, ni utemeljena. Za kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP bi šlo, če bi imel pisni odpravek sodbe res takšne pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Torej če bi bil izrek sodbe nejasen ali sam s seboj v nasprotju, ali sodba ne bi imela razlogov oz. v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, oz. bi bili ti nejasni ali sami s seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti zagotovo nima. Tožnica pravilno poudarja, da le zato, ker toženec ne razume obrazložitve sodbe, ni procese kršitve iz 14. točke. 2. odst. 339. člena ZPP. Čeprav je sodba utemeljevana na dveh pravnih podlagah, ni neizvršljiva. Pravnomočen in izvršljiv postane jasen in določen izrek prvostopenjske sodbe.

**Predsodni upravni postopek ter razlogi za razveljavitev zavrnilne sodbe iz predhodnega sojenja.**

7. Že v sklepu Psp 104/2020 z dne 14. 10. 2020 je bilo jasno zapisano, da gre v zadevi za spor o pravici do zdravljenja v tujini in povračilu 44.481,77 EUR stroškov z zamudnimi obrestmi za 7. 3. 2018 v Londonu opravljeno operacijo trikuspidalne srčne zaklopke pri prirojeni Ebsteinovi anomaliji. Z odločbama z dne 26. 2. 2018 in 23. 4. 2018 je bila zahteva zavrnjena, ker je bilo na podlagi mnenja konzilija UKC C. ugotovljeno, da v Sloveniji po 44. a členu ZZVZZ niso bile izčrpane možnosti zdravljenja prirojene srčne napake.

Takšni upravni odločbi je prvostopenjsko sodišče dne 6. 1. 2020 potrdilo, pritožbeno sodišče pa zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Prvostopenjskemu sodišču je naložilo, da razčisti, ali, za katero obdobje ter s katerimi referenčnimi kardiokirurškimi centri ali kardiokirurgi za odpravo prirojenih srčnih napak je imel UKC C. sklenjeno pogodbo o sodelovanju, ali in katere operacije so bile leta 2017 in v začetku leta 2018 izvedene v C. oz. če ne, v katere zdravstvene ustanove so bili napoteni pacienti s prirojeno srčno napako, kot je tožničina. Ker je bil za izvedenca imenovan medicinski strokovnjak, ki je sodeloval v predsodnem postopku, je naložilo, da z novim medicinskim izvedenstvom razčisti, ali je v konkretnem primeru mogoče šteti, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti rekonstrukcije trikuspidalne srčne zaklopke pri prirojeni Ebsteinovi anomaliji ter morebitna preseganja čakalne dobe, čeprav s tega vidika zadeva v upravnem postopku ni bila obravnavana.

8. Sicer je bilo že v prvem pritožbenem reševanju izrecno poudarjeno, da je pravna podlaga za razsojo zadeve podana v 44.a členu ZZVZZ, po katerem ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini oz. do povračila stroškov, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja (1. odst.). Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov v državi, v kateri so bile uveljavljene (2. odst.). Pravico do zdravljenja je mogoče priznati, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji. Abstraktno opredeljena izčrpana možnost zdravljenja je namreč nedoločen pravni pojem, ki se ga zakonodajalec poslužuje, ko vnaprej ne more določno predvideti vseh pravnih položajev. Vsebina norme se prilagaja raznolikim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se obrača. Soustvarja se s tipologičnimi argumenti5 vzorcev vedenja in ravnanja in na ta način oblikuje pravni standard, ki ga je za izčrpano možnost zdravljenja potrebno razlagati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. Opozorjeno je bilo na stališče sodne prakse6, po kateri za ugotovitev izčrpane možnosti zdravljenja ne zadostuje le formalna možnost operativnega posega, če hkrati ni zagotovljene varne izvedbe.

Čeprav v predsodnem postopku ni bil uporabljen 44.b člen ZZVZZ, ki zagotavlja pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v drugih državah članicah EU in Švicarski konfederaciji ter povračilo stroškov, če je bila v Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določena doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, to ne pomeni, da te pravne podlage ne bi smelo uporabiti sodišče. Opozorjeno je bilo, da pri ugotavljanju preseganja dopustne čakalne dobe ni dopustno izhajati iz predpostavke, da so napotnice dolžni zahtevati pacienti sami.

**Ugotovljena pravno odločilna dejstva v ponovljenem sojenju**

9. Iz sodnega spisa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem sojenju pod predsedstvom drugega sodnika postopalo v skladu s 362. členom ZPP, saj je opravilo vsa pravdna dejanja in obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je bilo opozorjeno v razveljavitvenem sklepu Psp 104/2020. 10. Sodišče prve stopnje je od UKC C. pribavilo podatke o angažiranju tujih kardiokirurgov v času od 22. 5. 2015 do 30. 4. 2018, pridobilo sodno izvedensko mnenje prof. dr. G. G., dodatno zaslišalo tožnico ter lečečo kardiologinjo prof. dr. A. A. Izvedene dokaze je ocenilo v skladu 8. členom ZPP po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej, vseh skupaj in uspeha celotnega postopka. Razčistilo je dejstva, ki so pravno odločilna tudi za pritožbeno rešitev zadeve, in sicer: - da ima tožnica prirojeno srčno napako Ebsteinove anomalije, ki je narekovala kirurško zdravljenje trikuspidalne srčne zaklopke; - da je bila pri njej že leta 2015 ugotovljena indikacija za operacijo, ki takrat ni bila nujna, leta 2016 pa je magnetna resonanca pokazala močno povečan desni prekat, hudo spuščeno trikuspidalno zaklopko ter upad aerobne sposobnosti, ko je potrebno operacijo opraviti čim prej; - da je imel UKC C. od 22. 5. 2015 do 15. 11. 2017 sklenjeno pogodbo o sodelovanju z kardiokirurgom dr. B. B. iz Italije, od 1. 11. 2017 do 30. 4. 2018 pa sporazum z Univerzitetno bolnišnico v E. na Češkem.

- da iz izvida UKC C. z dne 28. 2. 2017 (C/2 in A/5) izhaja, da je bila indikacija za operativni poseg podana že pred dvema letoma in svetovana predstavitev tožnice kirurškemu konziliju; da je bila medicinska dokumentacija 4. 4. 2017 posredovana dr. B. B., ki je s tožnico razgovor opravil šele 18. 10. 2017, razložil naravo prirojene napake in možnost kirurškega zdravljenja, že čez 21 dni pa je bila pogodba z njim prekinjena; - da je dr. B. B. nazadnje v Sloveniji operiral 6. 11. 2017; - da so tožnico na kardiokirurškem konziliju obravnavali februarja 2018, vendar ni bilo določeno kdo, kje in kdaj jo bo operiral; - da je bila v Sloveniji ponujena menjava zaklopke z mehansko, kar je bil razlog, da je tožnica tudi sama iskala možnost operativnega posega v tujini z rekonstrukcijo trikuspidalne zaklopke, ki je bil izveden 7. 3. 2018 v Londonu; - da je sodišče v celoti sprejelo prepričljivo sodno izvedensko mnenje z dne 22. 11. 2021 prof. dr. G. G. (list. 211-215) dopolnjeno dne 5. 1. 2022 (229-230) in z ustno izpovedjo na obravnavi 23. 2. 2022 (list. 261-264). Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je šlo pri tožnici za hudo okvaro trikuspidalne zaklopke, ki lahko z leti privede do hude diletacije srca, srčnega popuščanja in srčne odpovedi, da ji od leta 2015 dalje ni bil zagotovljen kardiokirurg ampak izključno kirdiologinja, da je zaradi prizadetosti trikuspidalne zaklopke najbolj primerna poprava zaklopke, kar je izjemno zahteven poseg, ki ga lahko opravi le otroški kardiokirurg z izkušnjami, kakršnega v Sloveniji ni bilo. Ker tožnici ni bil zagotovljen kardiokirurg, s katerim bi se lahko pogovorila, je povsem razumljivo, da je poseg odklonila. Tudi obravnava na kardiokirurškem konziliju februarja 2018 _ni dala odgovora na vprašanje kdo, kje in kdaj bo opravil operacijo, zato po ugotovitvi izvedenca tožnici ni bila dana ustrezna in varna možnost zdravljenja bolezenskega stanja._ Opravljen kirurški poseg marca 2018 v Londonu je po oceni izvedenca bistveno izboljšal tožničino zdravstveno stanje in preprečil hitro napredovanje Ebsteinove srčne anomalije. Izpovedal je, da je bila za tožnico najboljša metoda rekonstrukcija srčne zaklopke, da v času njene obravnave v UKC nobeden od slovenskih kardiokirurgov tega posega ni bil vešč, da so bile zato sklenjene pogodbe z referenčnimi centri iz tujine in da tožnica, razen pogovora z dr. B. B. meseca oktobra 2017, ni imela dostopa do tujih kardiokirurgov temveč le do lečeče kardiologinje dr. A. A. 11. Na podlagi predhodno izpostavljenih dejstev sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja. Čeprav sočasno res ugotavlja, da so bile presežene tudi najdaljše dopustne čakalne dobe, saj je s strani UKC C., oz. pogodbenih izvajalcev prihajalo do prekinitev sodelovanja, slednje samo po sebi ne vpliva na zakonitost ugoditvene sodbe. Bistveno je, da tožnici ni bil zagotovljen, niti izveden operativni poseg vse do marca 2018, ko je bil ta opravljen v Londonu. V okoliščinah obravnavanega primera so bile zato v Sloveniji dejansko izčrpane možnosti zdravljenja iz 44.a člena ZZVZZ, z operativnim posegom v tujini 7. 3. 2018 pa je prišlo do bistvenega izboljšanja in preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.

12. Navedeni dokazni zaključek je oprt na objektivizirano izvedensko mnenje prof. dr. G. G., ki je glede na prepričljivo strokovno obrazložitev podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Dejansko stanje ni pomanjkljivo, niti nepravilno ugotovljeno, kot zatrjuje pritožba. V okoliščinah obravnavanega primera je pravilno uporabljen 44.a in ne 44.b člen ZZVZZ, kot protispisno navaja toženec. V tej smeri pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih7 (ZDSS-1) je sodišče izpodbijani zavrnilni upravni odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravilo in tožnici zakonito priznalo pravico do zdravljenja v tujini.

Ker v predsodnem postopku o višini stroškov zdravljenja v tujini še sploh ni bilo odločano, je tožencu pravilno odrejeno, da v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe določi višino povračila stroškov zdravljenja v tujini. Pri odmeri bo moral uporabiti 2. odst. 44.a. člena ZZVZZ. Sodišče prve stopnje pri tem pravilno opozarja, da plačilo stroškov, ki ga je opravila tožničina mati v imenu in na račun tožnice, nima in ne sme imeti nobenega vpliva na razmerje med tožnico in tožencem. Pri brezplačni naklonitvi je potrebno upoštevati nagib, ki je v nudenju pomoči ter darovanju sredstev tožnici in je darovana sredstva potrebno šteti za tožničina.

13. V skladu s sodno prakso so pravilno priznane zakonske zamudne obresti za po temelju dosojeno denarno povračilo stroškov zdravljenja v tujini od dneva vložitve tožbe 18. 5. 2018 dalje8. Zakonito je naloženo tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od 23. 6. 2018 dalje za 200,00 EUR stroškov prevoda listin, nastalih med sodno socialnim sporom na dan plačila računa. Čeprav toženec pravilno opozarja, da za odločitev o stroških in pripadajočih zamudnih obrestih ni bistveno, da jih po višini ni prerekal, ta del nepravilne obrazložitve ne vpliva na zakonitost III. tč. izreka prvostopenjske sodbe. Stroški prevoda in zakonske zamudne obresti niso dosojeni v nasprotju s 154. členom ZPP.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

14. Iz vseh navedenih dejanskih, materialnih in procesno pravnih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in s to dodatno utemeljitvijo potrditi izpodbijano ugoditveno sodbo.

15. Do preostalih pritožbenih izvajanj, od tega, da je tožnica sama kriva, da ni bila uvrščena na čakalno listo za operacijo, ker zanjo ni dala soglasja; da ni res, da ni imela kardiokirurga temveč le kardiologinjo; da je sama diplomirala s področja medicine in ji metoda kirurškega zdravljenja ni bila neznana; do sicer res nepotrebnega samospraševanja sodišča, kaj bi se zgodilo, če bi tožnica med čakanjem na kirurško zdravljenje umrla in drugih, ki za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso odločilna, se pritožbeno sodišču glede na 360. člen ZPP ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

1 Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami. 2 Ur. l. RS št. 15/2008 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 97/07 -uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 5 M. Pavčnik, Argumentacija v pravu, Cankarjeva založba , Ljubljana 1991; str. 142. 6 Sodba VIII Ips 167/2018 z dne 4. 6. 2019. 7 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami. 8 Npr. sodba Psp 479/2017, idr.