Jedro

V tej zadevi gre za spor o pravici do dodatka za nego otroka. To pomeni, da gre za spor o pravici iz socialnega varstva, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženke št. 060-8/2016/6 z dne 9. 5. 2016, ugotovitev ničnosti odločbe št. 1211-167/2008 z dne 5. 11. 2012, ter zahtevek za ugotovitev, da je prvi tožnici pripadal dodatek za nego otroka tudi za čas od 1. 8. 2012 do 30. 6. 2015 in naložitev izplačila toženki. Toženka je z odločbo z dne 5. 11. 2012 po uradni dolžnosti ukinila dodatek za nego otroka - hčerke tožnikov, ki jima je bil priznan z odločbo z dne 14. 7. 2008, in sicer zaradi priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo hčerki. Ker se je naknadno izkazalo, da se pravici do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo ne izključujeta, je bila drugemu tožniku z odločbo z dne 21. 7. 2015 ponovno priznana pravica do dodatka za nego hčerke. Tožnika sta zahtevala odpravo odločbe dne 5. 11. 2012 po nadzorstveni pravici ali, da se izreče za nično in priznanje pravice tudi v vmesnem času. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ni razlogov za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (druga točka prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), ker je odločba o priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo razlikovalni element v dejanskem stanju, v primerjavi z odločbo z dne 14. 7. 2008. Prav tako ni razlogov za izrek ničnosti odločbe z dne 5. 11. 2012. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po tretjem odstavku 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. ZPP-E se je pričel uporabljati 14. 9. 2017 (132. člen ZPP-E), postopek pred sodiščem prve stopnje pa se je končal 7. 9. 2017 - torej pred začetkom uporabe ZPP-E. Zato se v postopku pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah prej veljavnega zakona1. 6. Na podlagi 4. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija po samem zakonu dovoljena v v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja.

7. V tej zadevi gre za spor o pravici do dodatka za nego otroka. To pomeni, da gre za spor o pravici iz socialnega varstva, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu (4. točka 31. člena ZDSS-1).

8. Ker ni pravne podlage niti pravnega interesa strank za vložitev predloga za dopustitev revizije v sporu, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, ga je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljenega (tretji odstavek 367. člena ZPP ob smiselni uporabi 377. in 374 člena ZPP).

1 Uporaba prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) glede dovoljenosti revizije v delovnih in socialnih sporih vključuje tudi 31. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami).