Jedro

Kljub upoštevani nadpovprečni pozornosti potrošnika, ob ugotovljeni podobnosti primerjanih znakov (upoštevaje njun celotni vtis) obstaja verjetnost zmede. Pritrditi gre namreč stališču Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in sodišča prve stopnje, da bi bil tudi nadpovprečno pozoren potrošnik ob pojavu novih cigaret s prevladujočim besednim elementom „PRESTIGE“ lahko zaveden in bi zmotno menil, da gre za nov izdelek ali novo izdajo izdelka podjetja, ki daje na trg izdelke pod že obstoječo znamko „PRESTIGE“.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stranki z interesom A. stroške odgovora na revizijo v višini 856,77 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. V postopku pred Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Uradom) in sodiščem prve stopnje je bila opravljena primerjava med znakom prijavitelja B., d. d. „BOGART PRESTIGE“ v sliki (št. Z-201271046), na eni strani: 

ter mednarodno znamko A.-ja, „PRESTIGE“ v sliki (št. 843219), na drugi strani: 

2. Urad je z odločbo št. 31207-1046/2012 z dne 11. 12. 2014 po ugovoru A., imetnika mednarodne znamke št. 843219 (figurativna znamka z besednim elementom „PRESTIGE“), zavrnil prijavo znamke za znak „BOGART PRESTIGE“št. Z-201271046 za blago iz razreda 34 Nicejske klasifikacije (v nadaljevanju NK)1, to je za tobak, proizvode za kadilce in vžigalice. Svojo odločitev je Urad utemeljil na zaključkih a) da sta znaka (figurativni znamki, ki vključujeta besedni element „PRESTIGE“) v določeni meri vizualno podobna, da sta fonetično in pomensko podobna ter da sta, gledano v celoti, podobna, b) da sta oba primerjana znaka namenjena označevanju enakega blaga ter c) da je zaradi enakega blaga in prisotnosti skupnega besednega elementa „PRESTIGE“ navkljub upoštevani večji pozornosti povprečnega uporabnika tobačnih izdelkov podana verjetnost obstoja zmede glede izvora blaga.

3. Tožnica je v upravnem sporu zoper odločbo Urada vložila tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnica vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje na določbah 1. in 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), njeno utemeljenost pa z uveljavljanjem revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (prvi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremni tako, da odločbo Urada št. 31207-1046/2012 z dne 11. 12. 2014 odpravi in odloči, da se postopek registracije znaka „BOGART PRESTIGE“ za blago iz razreda 34 NK nadaljuje ter se zadeva v tem obsegu vrne Uradu v ponovni postopek; podrejeno pa, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroškov revizijskega postopka tožnica ni priglasila.

5. Tožena stranka in stranka z interesom (A.) sta v odgovoru predlagali zavrženje oziroma zavrnitev revizije, stranka z interesom pa je priglasila tudi stroške revizijskega postopka.

**Razlogi za dovoljenost revizije**

6. Revizija je dovoljena že iz razloga iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 50.000,00 EUR, kar pomeni, da presega zakonsko določen revizijski prag 20.000,00 EUR.

**Revizijske navedbe**

7. Revizija napada stališči sodišča prve stopnje, ki ju je zavzelo ob fonetični primerjavi znakov, da potrošniki manj opaznih besed pri opisovanju znamke blaga, ki ga kupujejo, ne izgovorijo ter da potrošniki dajejo prednost enostavnosti in razumljivosti naročila (blaga) pred njeno natančnostjo. Ob tem se revidentka sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 420/2010 z dne 12. 9. 2012, iz katere izhaja, da je relevantni potrošnik (kadilec) nadpovprečno pozoren potrošnik, ki natančno ve, kaj hoče, kaj želi.

8. Nadalje skuša revidentka skozi očitek bistvenih kršitev določb postopka izpodbiti presojo sodišča o vizualni podobnosti znakov, o kadilcu kot posebno pozornemu potrošniku, ter presojo, da gre v primeru tožbenih navedb o registriranih znamkah, pri katerih naj bi se pojavljale podobne besede, za nedopustne tožbene novote.

**Razlogi za zavrnitev revizije**

9. Med strankama je sporno vprašanje, ali je podan relativni razlog za zavrnitev znamke iz točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 45/01 s spremembami – v nadaljevanju ZIL-1) za izpodbijano znamko tožnice „BOGART PRESTIGE“ za blago iz razreda 34 Nicejske klasifikacije (tobak, proizvodi za kadilce, vžigalice). Kot znamka se namreč ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. V praksi Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev. To pomeni, da potrošnik nepravilno domneva, da blago izvira od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb.2

10. Pri presoji, ali je podan zavrnilni razlog za registracijo znamke, je potrebna primerjava enakosti oziroma podobnosti blaga, za katero se uporabljata prejšnja in kasnejša znamka, ter enakosti oziroma podobnosti samih znamk. Po praksi SEU3, ki jo je sprejelo tudi Vrhovno sodišče4, mora biti presoja verjetnosti zmede, ki bi nastala zaradi vizualne, fonetične in pomenske podobnosti znakov, utemeljena na celostnem vtisu, ki ga znaki ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov.

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da se prejšnja znamka in prijavljeni znak uporabljata za označevanje enakega blaga, in sicer blaga, uvrščenega v razred 34 NK (tobak, proizvodi za kadilce in vžigalice). Ključno je torej vprašanje, ali sta si znamki podobni do te mere, da v javnosti obstaja verjetnost zmede (točka b prvega odstavka 44. člena ZIL-1).

12. Sodišče prve stopnje je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno. V okviru presoje slušne podobnosti znakov, ki je izpodbijana z revizijo, je sodišče sledilo oceni Urada, da sta znaka fonetično podobna, ker oba vsebujeta besedo "PRESTIGE", ki bo izgovorjena enako. Znaka se sicer fonetično razlikujeta v besedi "BOGART" (po oceni sodišča besedni del „bogart“ nima pomena) in črki "B", ki pa ju relevantni potrošnik (kupec cigaret) ne bo izgovoril, ker sta kot sestavna dela prijavljene znamke po velikosti precej manjša in zapisana z manj opaznimi črkami kot besedni element "PRESTIGE" ter zato, da bi bilo naročilo podano enostavno in razumljivo.

13. Revidentka trdi, da so materialno pravni standardi ravnanja kadilca kot relevantnega potrošnika, ki jih je postavilo sodišče prve stopnje, v nasprotju z že zavzetimi stališči sodne prakse.

14. Kot je v 15. točki obrazložitve pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 420/2010 presodilo, da med primerjanima znakoma „MS“ in „MTS“ sicer obstaja določena stopnja vizualne podobnosti, vseeno pa se znaka v bistvenem, to je dodatni črki T, razlikujeta (črka T je kot sestavni del prijavljenega znaka najpomembnejši element različnosti glede na črkovno zvezo MS). Nadalje do razlik med obema znakoma prihaja tudi pri slušnem zaznavanju, saj se dodatna črka T pri znamki „MTS“ izgovori kot dodaten zlog TE. Ob takšni presoji (ugotovljeni različnosti znakov) je Vrhovno sodišče zaključilo, da bi kadilec kot nadpovprečno pozoren potrošnik takoj opazil, če ne bi prejel pravih, „svojih“ cigaret. Za razliko od znakov „MS“ in „MTS“, za katera je bilo ugotovljeno, da sta si različna, pa je sodišče v obravnavanem primeru za znaka „PRESTIGE“ in „BOGART PRESTIGE“ ocenilo, da sta si vizualno, slušno in pomensko podobna. Zato je treba tudi verjetnost zmede z vidika nadpovprečno pozornega potrošnika presojati v tem oziru.

15. Kadilec cigaret ne kupuje na način, da jih sam izbira s polic, ampak jih kupuje ob pomoči tretje osebe, trgovca. Ob tem je logično, da kadilec stremi za tem, da bo trgovec njegovo naročilo pravilno razumel. Čeprav gre za nadpovprečno pozornega potrošnika, ki se naveže na določeno znamko cigaret, od kadilca ni mogoče pričakovati, da ima fotografski spomin in si zato zapomni vsako podrobnost znamke „svojih“ cigaret. Presoja sodišča, da bo kadilec ob naročilu cigaret izgovoril le v znamki prevladujoč besedni del, to je besedo „PRESTIGE“, ne pa tudi manj opaznih besednih delov „BOGART“ in „B“, je tako povsem na mestu.

16. Kljub upoštevani nadpovprečni pozornosti potrošnika, ob ugotovljeni podobnosti primerjanih znakov (upoštevaje njun celotni vtis) obstaja verjetnost zmede. Pritrditi gre namreč stališču Urada in sodišča prve stopnje, da bi bil tudi nadpovprečno pozoren potrošnik ob pojavu novih cigaret s prevladujočim besednim elementom „PRESTIGE“ lahko zaveden in bi zmotno menil, da gre za nov izdelek ali novo izdajo izdelka podjetja, ki daje na trg izdelke pod že obstoječo znamko „PRESTIGE“.

17. Revidentkin očitek, da obstaja nasprotje med obrazložitvijo izpodbijane sodbe in listinami v spisu, natančneje odločbo Urada, ni utemeljen. Drži sicer, da je Urad ugotovil, da se znaka razlikujeta v obliki pisave, v figurativnih elementih, v barvi, v besednem elementu „BOGART“ in črki „B“, vključeni v figurativni element prijavljenega znaka, kar pa še ne nasprotuje ugotovitvi Urada, s katero je soglašalo tudi sodišče prve stopnje, da sta si znaka zaradi besednega elementa „PRESTIGE“ v določeni meri vizualno podobna. Iz odločbe Urada izhaja, da je v prijavljeni znamki beseda „PRESTIGE“ vizualno gledano veliko bolj pomemben element kot sta beseda „BOGART“, ki je zapisana v precej manjših črkah, in črka „B“. Poleg tega pa sta se tako Urad kot tudi sodišče postavila na stališče, da je treba v primeru, kadar je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, prve obravnavati kot bolj razlikovalne od drugih. Besedna elementa pa se v primeru primerjanih znakov v bistvenem, to je v besedi „PRESTIGE“, pokrivata.

18. Neutemeljen je tudi revidentkin očitek glede trditev, da naj bi Urad registriral 30 znamk, pri katerih se pojavljajo podobne besede kot je beseda „prestige“. Z revizijo je revidentka uspela dokazati, da je navedbe o registraciji večih znamk, ki vsebujejo besedo „silver“ ali „gold“, podala že v postopku pred Uradom, zaradi česar res ne gre za nedopustne tožbene novote. Ob tem pa je revidentka spregledala ugotovitev sodišča, da tožnica v upravnem sporu ni prerekala navedb Urada, da v nobenem od navedenih primerov registracije znamk ni bil vložen ugovor zoper registracijo, zaradi česar Urad preizkusa obstoja relativnih razlogov za zavrnitev registracije znamke ni opravil. Zatrjevanje drugačne prakse Urada zato ne more biti utemeljeno.

19. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. Ker so se te izkazale za neutemeljene, o tožbenem zahtevku pa je bilo z izpodbijano sodbo materialnopravno pravilno odločeno (86. člen ZUS-1), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo (1. točka izreka).

**O stroških postopka**

20. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je na podlagi Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT) in specificiranega stroškovnika stranki z interesom priznalo stroške odgovora na izredno pravno sredstvo v višini 1.500 točk (točka 5 tarifne št. 30 OT), materialne stroške v višini 30 točk (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV v znesku 154,50 EUR, skupaj 856,77 EUR.

1 Klasifikacije, sprejete z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, revidiranim dne 14. julija 1967; Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, in Uradni list RS-MP, št. 9/92. 2 SEU v zadevi C-120/04 z dne 6. 10. 2005, Medion proti Thomson. 3 Tako SEU v zadevah C-251/95 z dne 11. 11. 1997, SABEL BV proti Puma AG, Rudolf Dassler Sport (23. točka obrazložitve), in C-342/97 z dne 22. 6. 1999, LLOYD SCHUHFABRIK MEYER & CO.GmbH (25. točka obrazložitve). 4 Glej na primer sodbi VS RS X Ips 1140/2005 z dne 11. 12. 2007 in III Ips 141/2007 z dne7. 9. 2010.