Jedro

Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma. Z vključitvijo splošnih pogojev pogodbe v konkretno pogodbeno razmerje, ti pogoji oziroma določila postanejo pogodbena pravila.

Ker sprememba splošnih pogojev pomeni obenem tudi spremembo pogodbe, (enostranska) sprememba zavarovalnih pogojev ne vpliva na že obstoječa zavarovanja.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, pritožba tožeče stranke pa se zavrne in se v drugem odstavku I. točke izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje, odločitev o stroških postopka v II. točki izreka sodbe prve stopnje pa se spremeni tako, da mora tožeča stranka v 15 dneh, od vročitve sodbe, povrniti toženi stranki njene stroške v znesku 54,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila; - v odločitvi o pritožbenih stroških tako, da mora tožeča stranka v 15 dneh, od vročitve sodbe, povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 154,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 485,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo uveljavlja plačilo nepremoženjske škode v višini 10.849,70 EUR, ki ji je nastala v škodnem dogodku 22. 05. 2005, ko ji je pri hoji po dvoriščnih stopnicah stanovanjske hiše, last zavarovanke tožene stranke, spodrsnilo na ročaju lopate, ki je bila odložena na stopnici. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zahtevku ugodilo v višini 6.640,42 EUR, v presežku pa je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožnici priznalo odškodnino v višini 10.490,42 EUR, v presežku do 10.849,70 EUR pa zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo in v izpodbijanem obsodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Navedbe revidenta

3. Tožena stranka z revizijo izpodbija sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se njeni reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne. Drugostopenjskemu sodišču očita, da je zmotno potrdilo zaključke sodišča prve stopnje, ki je v ponovljenem odločanju sledilo mnenju sodišča druge stopnje, da je treba v konkretnem primeru po določbi 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter arbitražne sodne prakse splošne pogoje tolmačiti v korist šibkejše stranke, v konkretnem primeru tožnice. Revident ocenjuje, da navedena pravna podlaga ni ustrezna, saj med pravdnima strankama ni pogodbenega odnosa, zaradi česar vprašanje nejasnih določil ni pomembno. Zavarovanje civilne odgovornosti daje jamstvo ter zavarovalno kritje za škode, ki jih utrpijo tretje osebe ter je zanje zavarovanec odgovoren, vse v okviru dogovorjenega zavarovalnega kritja, določenega tudi s splošnimi pogoji, s katerimi je določena vsebina zavarovalne pogodbe, na katero pa tretji ne more vplivati. Stranki pogodbe sta se dogovorili, da za zavarovanje veljajo splošni pogoji Hiša-04, ki so tudi zapisani na zavarovalni polici. Pogoji Hiša-04/05 so pričeli veljati 1. 5. 2005, vendar le za novo sklenjena zavarovanja, v obstoječa pa niso posegali. Tako torej tožena stranka ni enostransko posegla v sklenjeno zavarovalno pogodbo, niti je pogodbeni stranki nista spreminjali. Na to kaže tudi dejstvo, da se ni spreminjala zavarovalna premija, saj bi se v nasprotnem primeru, ko gre za „širše“ kritje, zahtevala drugačna premija. Nenazadnje bi na drugačne pogoje zavarovalnica zavarovanca tudi opozorila ter mu jih izročila in to označila na polici. Iz zavarovalne police jasno izhaja, da so za zavarovalno pogodbo veljali pogoji Hiša-04, ne pa, da so bili nadomeščeni s pogoji Hiša-04/05. Sodišče druge stopnje se v zvezi s pritožbenimi grajami do teh tudi ni opredelilo in zgolj povzema razloge sodišča prve stopnje, ki pa se je oprlo na predhodni sklep sodišča druge stopnje, v katerem je bilo napotilo o materialnopravnih izhodiščih za odločitev v sporu. Glede uporabe 83. člena OZ in enostranskega spreminjanja zavarovalne pogodbe sodba sodišča druge stopnje nima razlogov, zato odločitve v tem delu ni moč preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Odgovor nasprotne stranke

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče je s sklepom II Dor 277/2010 z dne 31. 3. 2011 dopustilo revizijo glede vprašanja, „kakšen je učinek sprejetja novih zavarovalnih pogojev v času trajanja zavarovanja na obstoječa zavarovanja“ in je pri preizkusu izpodbijane sodbe omejeno le glede tega, po vsebini materialnopravnega vprašanja (drugi odstavek 371. člena in tretji odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. Relevantne okoliščine dejanskega stanja, ki jih na revizijski stopnji ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP), so sledeče: - tožena stranka in zavarovanka tožene stranke sta imeli sklenjeno zavarovalno polico za premoženjsko zavarovanje št. 0360181 s pričetkom zavarovanja 14. 8. 2004 in skadenco 14. 8 2005; - pri sklenitvi zavarovalne pogodbe so bili zavarovanki izročeni zavarovalni pogoji Hiša-04, ki so vključeni v premoženjsko zavarovanje; - dne 1. 5. 2005 je tožena stranka sprejela nove zavarovalne pogoje Hiša-04/05, v katerih je določila, da z uveljavitvijo novih splošnih pogojev prenehajo veljati splošni pogoji Hiša-04; - tožnici, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, pač pa neposredna oškodovanka, je dne 22. 5. 2005 pri hoji po dvoriščnih stopnicah stanovanjske hiše, ki je po navedeni zavarovalni pogodbi zavarovana, spodrsnilo na ročaju lopate, ki je bila odložena na stopnicah; - tožena stranka je tožnici izplačala odškodnino, upoštevajoč pogoje Hiša-04, tožnica pa s tožbenim zahtevkom uveljavlja razliko do odškodnine, ki bi ji šla po pogojih Hiša-04/05. 8. Revizijski očitek napačne uporabe materialnega prava, ker sta sodišči druge in prve stopnje v ponovljenem postopku odločali in višino odškodnine presojali po pogojih iz Hiša-04/05 in ne po v zavarovalni polici izrecno navedenih pogojih Hiša-04, je utemeljen. Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 120. člena OZ). Če se pogodba izrecno sklicuje na določene splošne pogoje in pogodbena stranka izrazi voljo za sklenitev takšne pogodbe, to pomeni, da je privolila tudi v uporabo tistih splošnih pogojev, ki jih navaja, vključuje pogodba. Z vključitvijo splošnih pogojev pogodbe v konkretno pogodbeno razmerje, ti pogoji oziroma določila postanejo pogodbena pravila.(1) Splošni pogoji pogodbe Hiša-04 so bili jasno in nedvoumno vključeni v zavarovalno pogodbo, kar med pravdnima strankama niti ni sporno. S tem so postali del pogodbenih določil zavarovalne pogodbe.

9. Že temeljna načela obligacijskega prava stranko zavezujejo k izpolnitvi obveznosti, ki so jih sprejele, in se temu samovoljno oziroma z enostransko izjavo volje ne morejo izogniti („pacta sunt servanda“); enako velja, da jih samovoljno oziroma enostransko ne morejo spreminjati. Ker sprememba splošnih pogojev pomeni obenem tudi spremembo pogodbe, sprememba zavarovalnih pogojev ne vpliva na že obstoječa zavarovanja. Zato bi bila presoja konkretnega primera po zavarovalnih pogojih Hiša-04/05 v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, saj ti pogoji niso bili (niso mogli biti) sestavni del zavarovalne pogodbe. Četudi je tožena stranka ta pravila sprejela pred škodnim dogodkom in z njimi razveljavila določila splošnih pogojev Hiša-04, bi (avtomatično) upoštevanje teh pravil tudi za že obstoječa pogodbena razmerja pomenilo (nedopustno) enostransko spreminjanje obstoječih pogodbenih določil. Zato lahko – ob izostanku drugačne volje pogodbenih strank obstoječega razmerja – sprememba splošnih pogojev vpliva le na bodoča pogodbena razmerja.

10. Tožnica ni stranka zavarovalne pogodbe, na podlagi katere uveljavlja odškodnino od tožene stranke, vendar pa je njeno uveljavljanje pravic nujno pogojeno z vsebino sklenjene zavarovalne pogodbe. Višina obveznosti zavarovalnice je odvisna od zavarovalne pogodbe, v kateri zavarovalnica in sopogodbenik določita najvišje zavarovalne vsote (limit), za katere zavarovalnica jamči. V konkretnem primeru je tožnica upravičenka do izplačila zavarovalnine le pod pogoji, določenimi v konkretni zavarovalni pogodbi in v njej vsebovanih splošnih pogojih pogodbe, kar pa ji je bilo po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje že izplačano.

11. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), zato se do revizijskih očitkov o materialnopravno zmotnem prepričanju sodišč druge in prve stopnje, da je potrebno splošne pogoje v konkretnem primeru razlagati v skladu s 83. členom OZ, ni opredeljevalo.

12. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, zaradi česar je reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tudi v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo, medtem ko je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje (380. člen ZPP).

13. Sodišče, ki odloči o pravnem sredstvu in odločbo spremeni, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje znašajo 54,25 EUR (taksa za odgovor na tožbo), v postopku pred sodiščem druge stopnje 154,80 EUR (taksa za pritožbo in administrativni stroški) in v revizijskem postopku 485,25 EUR (750 odvetniških točk po Odvetniški tarifi, Uradni list RS, št. 67/2003 in naslednji, saj se je postopek začel pred 1. 1. 2009, ki je relevanten datum za uporabo Zakona o odvetniški tarifi, Uradni list RS, št. 67/2008 in naslednji, 20% DDV in priglašene stroške sodne takse).

Op. št. (1): N. Plavšak, M. Juhart in drugi; Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, str. 634 – 638.